petek, 21. september 2012

Pregled in nadgradnja merilne mreže, 12. avgust 2012

Na območju Severne Primorske razpolaga Društvo za raziskovanje vremena in podnebja z več merilnimi mesti. Glede na nadmorsko višino gre za višje ležeča območja, kot so Javornik pri Črnem Vrhu nad Idrijo, Nanos in Mali Golak na Trnovskem gozdu, kjer se zaenkrat beleži le temperatura zraka. Meritve so avtomatizirane, kljub temu pa potrebujejo pogosto kontrolo, kakršno smo v društvu izvedli v soboto, 12. avgusta 2012.
 
Javornik pri Črnem Vrhu
 
Območje Javornika sestavlja skupina vrhov med 1000 in 1200 m nadmorske višine. Precej masivno hribovje je usmerjeno približno v smeri jugovzhod-severozahod, posledično prihaja do prisilnega dviga zračne mase ob pobočjih. To se dogaja predvsem ob jugozahodnem in severovzhodnem vetru, kar posledično vpliva na povečano količino padavin in na ostale vremenske pojave (megla, ivje, debela snežna odeja). Vse to so razlogi, da je Javornik že pred štirimi leti pri ustanoviteljih društva vzbudil zanimanje, ki so zato decembra 2010 tudi vzpostavili stalne meritve temperature zraka.
 
Merilno mesto na Javorniku ima v primerjavi z drugimi merilnimi mesti po ocenah društva zelo dobro mikrolokacijo z vidika ustreznosti pogojev za meteorološke meritve in tudi same dostopnosti. Merilno mesto se nahaja na travnati jasi na nadmorski višini 1200 m nedaleč od vrha Javornika z razglednim stolpom (1240 m). Merilno mesto se nahaja ravno na nasprotni strani Javornika od bližnjega smučišča v Lomeh.
 


Javornik predstavlja nizko, a masivno gorsko pregrado, ki je pogosto ovira zračnim tokovom tako iz severovzhodne, kot tudi jugozahodne smeri.
 
V času zadnjega obiska je bilo poleg odčitavanja izmerjenih podatkov, termometer ob izbranem merilnem intervalu shrani za slabe štiri mesece podatkov, potrebno tudi manjše popravilo termometrskega zaklona. Gre za zaščito termometra pred Soncem in padavinami, ki smo jo v zadnjih nekaj letih razvijali s pomočjo kolegov na Slovenskem meteorološkem forumu. Zaklon je izdelan iz lahko dostopnih materialov in tako gre za cenovno ugodno rešitev za meritve temperature na odročnih lokacijah.
 
Mali Golak na Trnovskem gozdu
 
To merilno mesto smo vzpostavili ravno tekom opisanega obiska merilnih mest. Zaklon s termometrom je bil sicer nameščen višje od predpisanih 2 m nad tlemi, glede na tamkajšnjo prevetrenost pa omenjeno dejstvo ni omembe vredno. Lokacijo za meritve je bilo zaradi poraščenosti z gozdom težko najti, nazadnje je bilo merilno mesto vzpostavljeno malo pod (sicer najvišjim) vrhom Mali Golak na nadmorski višini 1470 m.
 
Ogledali smo si tudi težko dostopno mrazišče na severni strani Golakov z jasno oblikovanim vegetacijskim obratom. Skalnato dno mrazišča na nadmorski višini 1332 m obkroža pas ruševja in pritlikavih listavcev, višje pa se pričenja pas bukovega gozda. V času našega obiska je bila temperatura v mrazišču ravno tako visoka kot v njegovi okolici, podobno kot v bližnji in precej bolj znani Smrekovi dragi pa smo nižjo temperaturo pričakovali med skalovjem. Meritve so pokazale, da znaša temperatura v tleh med skalovjem 0 °C, kar je glede na čas meritev sredi avgustovskega popoldneva res izjemen mraz.
 
Termometer se je ustavil pri vrednosti 0,1 °C, kar je bilo za stopinjo manj kot na koncu turistične poti v znameniti ledenici v Paradani.
 
V okviru Slovenskega meteorološkega foruma so bile podobne meritve temperature tal v bližnji Smrekovi dragi opravljene že pred leti, s katerimi pa ni bilo mogoče potrditi obstoj trajno zamrznjenih tal, permafrosta, ki se sicer pojavlja v krajih bližje obema poloma Zemlje. Ker pa leži aktualno mrazišče kar 200 m višje od Smrekove drage, smo se v društvu odločili, da bomo v prihodnosti pozornost posvetili tudi na novo odkritemu mrazišču.
 
Pogled z dna skalnatega mrazišča.
 
Planota Nanos
 
Za pričetek meritev temperature na Nanosu velja september 2011, ko je bila malo nad plitvo kraško globeljo na nadmorski višini 1175 m postavljen zaklon s termometrom. Izbrali smo lokacijo, ki se nahaja zunaj morebitnega jezera hladnega zraka v kraški globeli, hkrati pa je v zatišju najmočnejše burje. Kljub vztrajnemu trudu beležimo na tej lokaciji najpogostejša popravila termometrskega zaklona. Najpomembnejši vzrok je kot že rečeno močna burja, škodo pa je dodatno povečala tudi debela toča, ki je po informacijah nekaterih članov Slovenskega meteorološkega foruma na Nanosu padala 2. julija 2012.
 
 Merilno mesto na robu kraške globeli na Nanosu.
 
Namen meritev na tej lokaciji je primerjava temperaturnih razmer s podobno visokim in bolj v notranjost pomaknjenim Javornikom, kjer je več oblačnosti, burja pa je odsotna. Kot zanimivost naj omenimo, da nekateri člani Slovenskega meteorološkega foruma že več let opravljajo tudi meritve temperature zraka v mraziščih Nanosa.
 
Tekom odprave smo imeli torej obilico dela na naših merilnih mestih, na svoji poti pa smo lahko opazovali tudi posledice suše na vegetaciji, ki so bile najbolj vidne na relaciji Col-Predmeja. Na tem območju so številna drevesa povsem ogolela, hudo prizadeto je bilo tudi travinje.
 
 
 Opazne posledice suše na robu Trnovske planote.
 
 Pripravil: Martin Gustinčič
 

0 komentarji:

Objavite komentar