sobota, 06. oktober 2012

Odprava na visoke kraške planote, 4. oktober 2012

V društvu so se ob zadnjem obisku Trnovskega gozda porodile drzne ideje o novem merilnem mestu v enem izmed tamkajšnjih mrazišč. To pa je zahtevalo izredne predpriprave in tako smo organizirali najbolj množično odpravo doslej. Uspelo nam je mobilizirati pogumno peterko, kar je glede na specifično področje, s katerim se komaj nastalo društvo ukvarja, povsem spodobno. Tokrat smo v imenu znanosti na strmih vzponih sopihali, po skalovju padali in se s kladivom po prstih udrihali Martin, Iztok, Luka, Veronika in Robert.

Novo merilno mesto v mrazišču je bil osnovni cilj odprave, ki pa smo jo izkoristili tudi za odčitavanje obstoječih merilnih mest. Tako smo se sprva ustavili na Javorniku pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Odčitavanje podatkov je minilo brez posebnosti, bo pa ravno to merilno mesto kmalu potrebno temeljite obnove. V zadnjem obdobju prevladuje v Sloveniji vremenska situacija z vlažnim jugozahodnim vetrom, ki povzroča rahle padavine v hribih zahodne Slovenije. In tokratna odprava se je odvijala ravno na območjih, kjer ima dež mlade. Na Javorniku je bila megla in nekaj časa je deževalo v taki meri, da je bilo ogroženo nadaljevanje odprave.
 Merilno mesto na Javorniku - deževno vreme je krojilo nadaljnjo usodo odprave. 

Na osnovi radarske slike padavin smo se odločili, da z odpravo vendarle nadaljujemo. Po vaseh na robu Trnovske planote se je tu in tam videlo ogolelo drevje kot posledica poletne suše. Pri Iztokovi koči pod Golaki se je izkazalo, da je vreme tu lepše kot je bilo na Javorniku, ki so ga ravno v času našega obiska prehajale plohe iznad Tržaškega zaliva. Natovorjeni z materialom za merilno mesto smo pričeli z vzponom proti Malemu Golaku. Presenečeno smo ugotovili, da merilno mesto pri Golaku ni bilo na svojem mestu. Špekulacije o tem, ali je bil na delu veter ali zver na dveh nogah, so bile manj pomembne od dejstva, da je bilo potrebno meritve obnoviti. Po pregledu izmerjenih podatkov so meritve verodostojne do približno sredine septembra, nato pa so neuporabne zaradi termometra, ki je brez kakršnekoli zaščite meril temperaturo pri tleh. Merilno mesto smo premaknili na varnejšo lokacijo in ga opremili z informativno tablico. Nenadejano smo se na tej točki torej precej zadržali, glavna naloga odprave, postavitev merilnih naprav v mrazišču pod Golaki, pa je bila še pred nami.

 Na Malem Golaku pri temperaturi zraka 10 °C.

Suho vreme je bilo kot nalašč za spust po običajno drsečih pobočjih težko dostopnega mrazišča. Pričakujoč snežne plazove mikrolokacija merilnih naprav na njegovem dnu ni smela biti naključna. Po izbiri lokacije smo se lotili postavitve merilnega mesta, ki bi moralo biti dovolj trdno in zaradi pričakovane debele snežne odeje tudi dovolj visoko. Našim termometrom navadno določimo merilni interval 5 minut, kar zadostuje za skoraj štiri mesece meritev. Tokrat smo z vidika težke dostopnosti mrazišča in bližajoče se zime za vsak primer določili merilni interval 10 minut in s tem bo termometer beležil podatke enkrat dlje časa.
Mrazišče je vsaj začasno postalo delovišče.
Postavitev merilnih naprav je potekala brez večjih zapletov in zadovoljni z opravljenim delom smo še toliko lažje zagrizli nazaj v strmino. Golak je bil prevetren in v oblakih, a našega dobrega razpoloženja ni mogel skaliti noben vremenski pojav več. Dobrega razpoloženja ni skalilo niti dejstvo, da v danem trenutku odprave še zdaleč ni bilo konec. Čakal nas je še sestop z Golaka in odčitavanje podatkov z merilnega mesta na Nanosu. Tamkajšnje merilno mesto je potrebovalo minimalne popravke, na srečo, saj smo glede teme ujeli zadnja vrata zadnjega vagona vlaka. Proti avtomobilu smo se vračali v skoraj popolni temi, razmere pa je dodatno poslabšala gosta megla.
Prikazni Društva za raziskovanje vremena in podnebja pri merilnem mestu na Nanosu.

Ob povratku smo si privoščili zajetno večerjo in apetit je bil vsekakor večji kot navadno. Energije še ni zmanjkalo in tako smo čas po obedu izkoristili tudi za zadnje popravke statuta Društva za raziskovanje vremena in podnebja. Prav vsak izmed pogumne peterke je kakorkoli prispeval k temu, da je tokratna odprava društva v celoti uspela.

Pripravil: Martin Gustinčič

0 komentarji:

Objavite komentar