nedelja, 18. november 2012

Merilno mesto na Golaku, 16. november 2012

Namen odprave

Člani Društva za raziskovanje vremena in podnebja sodelujemo z več vremenskimi društvi in skupnostmi. V publikaciji Slovenskega meteorološkega društva načrtujemo prispevek o našem dosedanjem delu, pri čemer se je izkazalo, da je pred objavo zaradi nekaj sumljivih izmerkov potrebno preveriti enega izmed termometrov. Slednjega smo nazadnje namestili na Golak na območju Trnovskega gozda in ponj sva se odpravila Martin in Iztok.

Potek odprave

Vremenska situacija na dan odprave je bila precej stabilna. Notranjost Slovenije je pokrivala nizka oblačnost, sončno vreme pa je bilo na Primorskem in v višjih legah nad okoli 1600 m nadmorske višine. Pot preko Hrušice je zaznamovalo oblačno vreme, prvi znaki razkroja oblačnosti na zavetrni strani dinarske gorske pregrade pa so bili vidni pri Podkraju. Sončno vreme je prevladovalo na robu Trnovske planote, na najvišjih vrhovih pa se je zadrževal burjin oblak.

Pri Iztokovi koči pod Golaki so bili na tleh že vidni prvi ostanki ivja, ki se je obletelo z drevja. Zaradi nižje temperature zraka in megle je bilo z nadmorsko višino ivja čedalje več in kmalu je povsem nadomeščalo snežno odejo. Tla je pokrivalo več cm na debelo, na drevju pa je bilo dolgo tudi preko 10 cm.
 
Padanje ivja ni bilo povsem nedolžno, posamezni projektili so bili namreč večjih dimenzij. 

V bližini merilnega mesta na višini 1470 m so vladale že povsem zimske razmere. Potrebna je bila menjava termometra na drevesu, v kombinaciji s surovimi vremenskimi razmerami pa je bilo tokratno menjavanje merilnika eno najtežavnejših doslej. Temperatura je še vztrajala pod lediščem, a Sonce in veter sta z drevja že stresala ivje. Vse skupaj je potekalo ravno v času menjave vetra, ko se je vzhodni veter obrnil v jugozahodnik. Nebo se je hitro razjasnilo.
 
Proti vrhu je ivje še vedno vztrajalo na drevju.

Mikrolokacija merilnega mesta v gozdu ni najbolj posrečena, zato bo termometer še pred spomladanskim olistanjem drevja predvidoma premeščen na primernejšo lokacijo.

Višinska dela ob mrazu, vetru in padajočemu ivju.

Po opravljeni nalogi je bil pred nama še spust v bližnje, a težko dostopno mrazišče. Zaradi ugodnejših vremenskih pogojev na njegovem dnu pa je bila menjava termometra kljub vsemu lažja. V mrazišče Sonce že dolgo časa ne posveti in podobno bo tudi v prihodnjih nekaj mesecih. S sončnimi žarki so bile ožarjene le krošnje bukev visoko nad dnom mrazišča.
 
V tem času vidi mrazišče Sonce zgolj posredno.
 
Mrazišče je proti jugu zaprto z grebenom višjih Golakov.

Najugodnejše vremenske razmere so bile na samem vrhu Malega Golaka. Ob jasnem vremenu je temperatura naraščala, pihal je rahel jugozahodni veter, približno 200 m nižje pa se je čez nižja sedla z vzhoda še vedno širila nizka oblačnost. Prizori so bili zelo fotogenični.
 
Razgled z Malega Golaka na severovzhodno stran.

V smeri Primorske se je ob jugozahodniku pojavljal mrč.
 
Prelivanje nizke oblačnosti čez vrhove Trnovskega gozda.

Po opravljenem delu sva kar žarela od veselja. In to dobesedno, saj sva okoli najinih senc opazila mavrici podoben svetniški sij oziroma glorio. Gre za optični pojav, ki ga lahko opazovalec v odvisnosti od položaja Sonca opazi na vrhu megle ali oblakov.
 
Ponos in zadovoljstvo po še eni uspešno izvedeni odpravi.

Kratka analiza podatkov

V društvu prvič razpolagamo s podatki dveh merilnih mest hkrati – z merilnega mesta Golak (1470 m) in mesta v mrazišču pod Golakom (1332 m). Merilno mesto Golak je na grebenu, drugo pa ravno obratno v kotanji s pogosto temperaturno inverzijo. V zadnjem merilnem nizu lahko izpostavimo dva zanimiva temperaturna dogodka.

Dan po sneženju 28. oktobra se je vreme umirilo in sledila je deloma jasna noč, v kateri se je temperatura v mrazišču spustila do -13 °C. Na merilnem mestu Golak, 138 m višje, je bila tisto noč najnižja temperatura malo pod -8 °C. To je bila najnižja temperatura zraka zadnjega merilnega niza. Precej velika temperaturna razlika pa je bila zabeležena 21. oktobra ponoči, ko je bilo na Golaku 14,5 °C, v mrazišču pa kar -2 °C. Menimo, da so bile vremenske razmere v zadnjem merilnem nizu še daleč od želenih in tako bo potrebno za končno oceno o potencialu novega mrazišča za nizke temperature še počakati.

Pripravil: Martin Gustinčič

0 komentarji:

Objavite komentar