sreda, 26. december 2012

Odprava na Javornik in Golake 24.12.2012

Za tokratno odpravo smo se odločili predvsem zaradi niza hladnih dni, ko so se temperature marsikje spustile tudi precej pod -25°C. K ponovnemu obisku Trnovkega gozda pa so pripomogle tudi ugodne snežne razmere in mrazišče Kamniti pod, v katerem smo pričakovali nizke minimalne temperature, izmerjene v zadnjem nizu meritev - od 16.11.12.

Oblačnost na predvečer odprave.
Vremenska napoved dan pred tem je bila precej ugodna, saj je bilo napovedano jasno vreme z JZ vetrom. Predvečer je bil že nekoliko oblačen, a so bili oblaki od spodaj lepo obsijani in menili smo, da morda bo naslednji dan res jasno vreme in bo naša odprava vendarle potekala brez posebnosti.

Naslednje jutro je bilo oblačno, vendar suho. Tokratna odprava je štela 2 člana. Ko sva na poti proti Javorniku preverila sondažo, je bila to zelo spodbudna. Na višini Golakov je namreč kazalo lepo jasno vreme z za december izjemnimih 12°C.

Sondaža ob 1:00 zjutraj. Na višini nad 1500 metrov več kot 12°C.
Na Javorniku je sledila prva streznitev. Temperatura je bila 1°C. Bilo je tudi precej megleno in pihal je močan JZ veter. Za približen občutek tale posnetek:


Medtem ko je Luka odčitaval podatke, sem jaz skopal snežni profil. Na Javorniku je bilo 30 cm snega. Vidni sta bili 2 plasti. Druga je bila na globini 15 cm. Sneg je bil zgoraj moker, temperatura pa je bila povsod v profilu 0,0°C. Temperatura tal kar toplih 1,3°C. 

Jaz med kopanjem profila

Temperatura se je malo kasneje spustila na 0,0. Tukaj se je tipalo dotikalo toplih tal. 

Višina snega 30 cm. Po sneženju ga je verjetno bilo okoli 70 cm , saj je ob sneženju padal precej suh sneg. 
Zadnje prenova merilnega mesta je bila odlična, saj se drog ni premikal niti za mm, kljub zelo močnemu vetru. Vse čestitke predvsem Robertu in Luki.

Merilno mesto
Na Javorniku ni bilo nobenih težav, zato sva  hitro opravila najino delo in se nato podala proti Golakom. Ko sva se spuščala proti Colu se nama je zdelo, da bi morda vendarle lahko bilo na vrhu Golakov kaj sonca. V nasprotju z najinimi pričakovanji je začelo še rositi. Ko sva se bližala Otlici so se pojavljali dvomi, če bi morda vendarle pustila Golake za kdaj drugič. A najina radovednost je bila močnejša od rosenja.

Zaradi snega sva tokrat parkirala še nižje kot ponavadi in sva do Iztokove koče potrebovala okoli pol ure hoje. Občasno je kar konkretno rosilo, z dreves so padale tudi precej debele kaplje. 




Med vzpenjanjem sva na 3/4 poti opazila, da je kapljanje iz dreves ponehalo. To je lahko pomenilo le eno stvar. Temperatura se je z višino spustila in začelo se je .... 

Ivje...


ledeno Ivje....

Najprej sva se odločila da odčitava podatke na vrhu ter se nato spustiva  v mrazišče. Pot v mrazišče je bila poglavje zase. Pri vrhu je bil sneg na vrhu malo pomrznjen, znotraj pa suh. Globlje proti mrazišču je bil precej moker, ivje je izginilo in spet je "deževalo" z dreves. Zadnjih 20 metrov nad mraziščem je bil sneg popolnoma pomrznjen. Odeja je držala najini teži in Luka se je odsmučal z gojzerji do dna. Jaz pa sem ubral nekoliko varnejšo možnost. 


Dno mrazišča je bilo kar lepo pokrito s snegom. Lepo so se videli tudi dihalniki jamskih sistemov pod mraziščem.



Ledeni kristali na kamnih 

Z ledom pokrite skale


Odčitavanje podatkov
Po odčitavanju podatkov  sva tudi tukaj skopala snežni profil. Ta je obsegal kar 5 plasti. Snežna odeja je bila globoka približno 45 cm. Ponekod pa tudi več - predvsem med skalami, kjer je bila snežna odeja debela tudi preko enega metra. Tokrat se je temperatura snežnega profila z globino nižala. Na vrhu je bila Tsnega -0,1, pri tleh pa kar -5,1°C.

Snežni profil med skalami globok 110 cm. 

Po uspešno opravljenem delu sva se nato vrnila nazaj na vrh Golakov. Temperatura se je zgoraj med tem časom dvignila in ivja je bilo vidno manj. 

Pred odhodom v mrazišče...



...vrnitev iz mrazišča.

Po kratkem postanku in "štempljanju" na vrhu sva se nato oddrsala nazaj proti koči in se po skodelici toplega čaja odpravila do izhodišča ter se nato vrnila do avta. Na najino srečo sva se odpravila dovolj zgodaj zjutraj, tako da sva se vračala še pri dovolj svetlobe. Kljub temu pa je bila potrebna zvrhana mera previdnosti vse do Hrušice.  

Kljub vremenu je odprava uspela in naredila sva vse kar sva načrtovala. Še enkrat se je potrdilo, da je vreme na dinarski pregradi ob JZ vetru lahko precej nepredvidljivo. Razočaralo naju je le naše mrazišče, saj sva pričakovala nižje temperature, kot pa je bilo izmerjeno (-23,6°C). Razmere žal v tem nizu niso bile naklonjene za kakšno konkretno ohladitev. 

Besedilo: Iztok Miklavčič
Fotografije: Luka Likar 



  


















0 komentarji:

Objavite komentar