nedelja, 03. marec 2013

Odprava na Javornik 2.3.2013

Napoved jasnega vremena ter bližajoče se odjuge tudi v sredogorju, naju je z Luko zvabila pod vrh Javornika. Glavni namen tokratne odprave je bila menjava registratorja temperature ter analiza snežnega profila.

Zjutraj je večino naših krajev prekrivala nizka oblačnost, pihal pa je zmeren vzhodnik. Malo pred poldnevom se je oblačnost posušila in tudi na Javorniku, ki je bil zjutraj v megli, je posijalo sonce. Megla je prekrivala kraje nad približno 700 metrov nadmorske višine. Dokaz o njej pa je tudi ivje, ki je ostalo, ko se je megla umaknila.

Vidni ostanki megle 
Pot od Črnega vrha proti Colu je minila brez težav. Od križišča za Javornik je bila cesta sicer splužena, vendar je bila na njej še vedno mešanica snega in ledu, ponekod na prisojni strani pa je bila cesta že kopna. Odlične zimske gume so pot zmogle brez verig; srečala pa sva tudi Goričana, ki se je šel smučat po "bližnjici" in tako naredil manjši zastoj z natikanjem verig.

Večino poti sva upala, da ne bo nihče prišel naspoti.
(Želja se je izpolnila)
Ivje na prelazu čez Kanji dol
Tokrat sva zaradi morebitnih težav z obračanjem na našem običajnem mestu "kobilico" pustila nekoliko nižje in se odpravila proti merilnem mestu. Vzela sva vso opremo, ki je potrebna za kopanje profila in odčitanje registratorja temperature.

"Topovska" cev je vzbujala nemalo pozornosti mimoidočih
planincev. V ozadju "kobilica".
Hoja proti našemu merilnemu mestu je bila kar prijetna. Na žalost pa se vsaka pravljica enkrat konča in treba je bilo zaviti s ceste na še neshojeno pot. Na srečo se nama ni ugrezalo ravno do j... ampak do kolen pa vendarle.
Priprava na gaženje. Na tem mestu namreč pot zavije s ceste,
naravnost preko snežnega zidu na levi.
V ostalih letnih časih pogosto obiskana pot je tokrat samevala.
Po grebenu je JZ veter gradil precej visoke opasti, ob poti pa sva prečkala tudi nekaj plazišč. Z njimi sva se nameravala ukvarjati po končanih opravilih na postaji, vendar nama je zaradi nepredvidenih pripetljajev za to zmanjkalo časa. Malo preden sva prispela na jaso s postajo sva že videla drog, nato pa šok...

Tukaj sem še upal, da je naša postaja za zametom, vendar žal ni bila.
Postaja je bila 90 cm globoko v snegu. Glavni krivec tega pripetljaja je JZ veter, ki je nižje pobiral suh sneg in ga nato odlagal na vrhu grebena. Podobni zameti so bili v liniji po celotnem grebenu tudi sredi gozda. Sprva nisva natančno vedela kaj bi naredila. Avto je bil namreč predaleč, da bi skočila po orodje in dvignila postajo, s seboj pa nisva imela nič takega, da bi lahko naredila še kaj drugega, kot da sva jo začela odkopavat.

Prej...

...med...
Kakšne sile delujejo v snežni odeji sva se prepričala, ko sva videla zvite kovinske nosilce našega zaklona. Kubični meter od vetra zbitega snega namreč tehta kar od 350 do 400 kg.
...potem.

Po dobrih treh urah izkopavanje sva vendarle dosegla, da je bila postaja vsaj meter nad snežno odejo in da je morebitno sneženje ne bo znova zasulo. Odčitala sva podatke, zamenjala registrator temperature, nato pa sva se lotila drugega dela odprave.

V društvu smo se odločili, da bomo na naših postajah po hribih spremljali tudi višino in sestavo snežnih profilov. Trenutno je vse še na začetku, z izkušnjami pa bodo podatki zanimivi tako za nas, kot tudi za morebitno nekoč obstoječo lavinsko službo.

Kopanje snežnega profila
Višina snežne odeje (165 cm)
Po skopanem profilu je prišla na vrsto tudi cev, ki sva jo nosila s seboj. Z njo sva namreč vzela vzorec snega, ki sva ga potem odnesla domov in stehtala ter nato izračunala vsebnost vode v snežni odeji. Izračuni so pokazali, da je od decembra do marca padlo več kot 500 litrov padavin na kvadratni meter. V profilu sva izmerila tudi  temperaturo, ki se je od začetnih -0,2 °C na površini spustila do -1,9 °C  na globini okoli 60 cm, nato pa je počasi naraščalo do 0 °C. Temperatura tal je znašala 0,3 °C. V globini 5 cm, pa so imela tla temperaturo 0,5 °C.

Po petih urah dela, odmetani toni in pol snega, sva vendarle zaključila z odpravo. Preganjalo naju je namreč zahajajoče sonce ter tudi študijske obveznosti drugega člana odprave. Vsekakor bi bilo zanimivo oditi tudi do stolpa čez greben, fotodokumentirati opasti,...
 
Nepopisno veselje ob uspešno zaključenem delu.

Povratek do "kobilice" je bil na začetku kar naporen, saj sva dodatno prenašala še skoraj 10 kg snega, katerega sva stehtala šele v Logatcu. Ko sva znova prišla do splužene ceste, pa je pot minila hitro in brez težav.

O utrujenosti pove dovolj tale slikica. Žal tole "sankanje" na
 žaklju ni uspelo.

Tudi sonce je že čedalje bolj utrujeno sijalo na drevesa. 

Še nekaj besed o podatkih: Od 30. decembra do 2. marca je bila najvišja temperatura 11,4 °C. Najnižja temperatura je znašala -12,6 °C (26.1.), postajo pa je sneg prekril 13.2.2013.

Pripravil: Iztok

3 komentarji:

Super, kar se opisanih podvigov tiče, malo manj pa za našo postajo. Pa smo spet ob del niza podatkov. Javornik se je do zdaj izkazal kot precej zaklet za naše meritve.

Sicer pa menim, da v analiziranem stolpcu snega ni decembrskih padavin. Obdobje s snežno odejo se je najkasneje v začetku januarja prekinilo. 24. decembra smo na Javorniku sicer še izmerili 30 cm snega, a glede na podatke z Vojskega snežna odeja ni zdržala do sneženja v začetku januarja. Pa tudi če je, ni mogla zadržati v sebi decembrskih padavin.

Evo, podatki z Vojskega iz arhiva ARSO:
http://shrani.si/f/3F/Y/33g0jllq/vojsko.jpg

Sam menim, da je sneg ostal tudi od prej. Podatki za Vojsko kažejo, da je odjuga 26.2. popapcala kar 18 cm. snega v enem dnevu. Temperatura je bila v tistem obdobju kar 4 dni skupaj neprestano v +. Potem je na ta sneg padlo še preko 30 l/m2 dežja. V noči na 29.12 je pomrznila in je potem bila negativna praktično do našega prihoda 30. decembra, ko smo namerili 20 cm snega. Torej pobralo ga je le 10 cm.

Potem 2.1. je po vsej verjetnosti tudi glede na sondažo na Javorniku vendarle snežilo in padlo vsaj nekaj cm snega. Sledilo je obdobje treh toplih dni, nato se je 7.1. ohladilo in do novega sneženja je ostala temperatura pod lediščem. Resnično dvomim da bi v treh toplih dneh pobralo 20 cm predelanega in pomrznjenega snega.

Lp Iztok

V bistvu ne gre za to, ali se je snežna odeja obdržala do januarskega sneženja ali ne, temveč ali je do 29. decembra, ko se je z recimo začetnih 80 cm znižala na 25 cm, spustila vodo v tla ali ne. V času taljenja z začetnih 80 cm spodaj ni moglo biti take zamrznjene plasti. Ta je nastala kasneje. Ne vemo tudi, v kakšnem stanju je bila morebiti tanka snežna odeja v nekaj zaporednih januarskih dneh s temperaturo ves čas nad lediščem. Morala je biti že precej zmehčana.

Objavite komentar