nedelja, 17. marec 2013

Pohod na Blegoš, 16. marec 2013

      Od našega zadnjega obiska Blegoša je minilo že precej časa. Registrator temperature Madgetech omogoča pri izbranem merilnem intervalu 5 minut dobre 3 mesece meritev, tako sva z Martinom izkoristila priložnost in se v lepem vremenu podala na Blegoš. Zaradi bližajoče se toplejše zračne mase in menjavanje smeri splošnih vetrov iz vzhodne na zahodno smer so bile tokrat vremenske razmere ugodne in močnejšega vetra ni bilo.

     Odpravila sva se preko Rovt, kjer sva pomerila snežno odejo. Relief z dolinami in grebeni je neugoden za meritve snežne odeje, kljub temu sva sicer sredi precej kopnih Rovt na manjši uravnavi namerila 29 cm snega, kar je približno toliko kot na najinih vremenskih postajah v nižjem Petkovcu in na Zaplani. 

     Pot preko Hotavelj do Suše je minila brez posebnosti in skoraj povsod od Žiri naprej snežne odeje ni bilo več. Od Suše proti sedlu Črni kal je bila cesta kopna, nad okoli 700 metrov se je pojavljal led, ki je nastal ob taljenje snega ob robu ceste. Ko sva že mislila, da do najpomembnejšega izhodišča za na Blegoš (Črni kal) ne bova imela težav, naju je kmalu pričakalo presenečenje. Najino nadaljevanju z avtom je bilo namreč onemogočeno, saj nama je načrte prekrižal velik kup snega. Tako sva avto parkirala na odcepu do bližnjih hiš in pot opremljena z orodjem in krpljami nadaljevala peš.

Prisojne lege so bile kopne tudi do 1100 m nadmorske višine.

     Po približno petih minutah hoje sva bila precej hvaležna za tisti kup snega. Čez cesto se je namreč podrlo drevo, ki ga še niso uspeli pospraviti. Po približno kilometru hoje oz. ko je pot postajala čedalje bolj osojna, so se tudi po cesti pojavljale zaplate snega, ki so bile čedalje večje, kmalu pa sva hodila le še po snežni odeji, saj je nekje od 850 m višine pa do koče bila pot popolnoma zasnežena. Na srečo se nama skoraj ni udiralo, saj je snežna odeja pomrznila in le po vrhu je bilo ponekod nekaj napihanega snega. Po slabi uri hoje oz. 3 km. poti sva prišla do Črnega kala, tam pa kar nekaj avtomobilov. Naslednjič bo treba preveriti tudi zimsko cesto do Črnega Kala iz kakšne druge smeri. Pot do koče sva nadaljevala po cesti, seveda zasneženi. Na nekaj mestih je bilo kar nekaj zametov snega, pa tudi snežnih plazov. Po dobre pol ure hoje sva se pridružila odcepu Rupnikove linije in nadaljevala pot kar naravnost navkreber do koče.

Skupina  pri prečenju plazu
Največji snežni plaz na poti


Topel obrok naju že čaka

     V koči sva si privoščila topel čaj in kosilo, nato pa z obnovljenimi močmi krenila proti vrhu Blegoša. Pot je bila dobro shojena, mestoma tudi precej stopničasta zaradi metrskih nanosov snega. Po dobre pol ure sva se prebila do vrha in nato začela mrzlično iskati naše merilno mesto.
Z novo energijo proti vrhu.

.     
Tako blizu in tako daleč...
Skoraj na vrhu....




Vrh v vsej svoji lepoti.

      Ko so naju že obhajale črne misli, v stilu postaja je pod snegom oz. drevo je podrto, sva vendarle našla naš zaklon, ki je lepo mirno počival ob drevesu na snegu. Zaradi mraza, vetra in rje je namreč popustilo nekaj žebljičkov in postaja je nadaljevala z meritvami ob snežni odeji. Na našo srečo se je to zgodilo pred le nekaj dnevi in našega zaklona ni pokril sneg, tako nismo izgubili nobenih podatkov. Pri merilnem mestu je bilo približno 140 cm snega.

Še pri vsakem obisku merilnega mesta nas čaka veliko vzdrževalnih, pogosto tudi popravljalnih del. 

Delo zaključeno.

     Zamenjala sva registrator temperature ter ponovno namestila zaklon, ki je bil ob začetnih dveh metrih in pol le še na višini enega metra ter nato malo poslikala res lepo zimsko idilo in se nato zadovoljna po dobro opravljenem delu vrnila nazaj proti avtomobilu. Pred kočo sva se trudila ter pomerila snežno odejo, vendar svo jo namerila le 80 cm, saj je na Blegošu zaradi prevetrenosti praktično nemogoče izmeriti realno debelino snežne odeje. V dobri uri in pol sva nato utrujena prispela do avtomobila ter zaključila z odpravo, ki je obsegala 15 prehojenih kilometrov.


     Termometer na Blegošu je meril od novembra lanskega leta, poleg tega je bil umerjen tudi pri temperaturi zraka -10 °C (za neumerjene Madgetech termometre je pod 0 °C značilna slabša natančnost). Vse to je omogočilo izdelavo hitre primerjave temperature v minuli meteorološki zimi (december-februar) za naše merilno mesto na Blegošu (1520 m) in uradno ARSO postajo Vogel (1535 m). Vir podatkov za postajo Vogel je digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si.

   Iz tabele je razvidno, da je bila meteorološka zima po vseh povprečjih hladnejša na Blegošu
in da iztopa zlasti precej večje število ledenih dni. Smatramo, da pri tem veliko vlogo
igra mikrolokacija našega termometra na začetku osojnega pobočja pod vrhom Blegoša.

Opombe:

- ob hladnem dnevu je najnižja dnevna temperatura nižja ali eneka 0 °C.
- ob ledenem dnevu je najvišja dnevna temperatura nižja ali enaka 0 °C.
- ob mrzlem dnevu je najnižja dnevna temperatura nižja ali enaka -10 °C.
- minimalna dnevna temperatura (Tmin), maksimalna dnevna temperatura (Tmax) veljajo za obdobje med 21. uro in 21. uro drugega dne.
- Tmin povp (mesečno povprečje minimalne temperature), Tmax povp (mesečno povprečje maksimalne temperature).
- dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri.


Pripravila: Iztok Miklavčič in Martin Gustinčič      

0 komentarji:

Objavite komentar