četrtek, 11. april 2013

Odprava na Javornik in Nanos 10.4.2013

Ker v letošnjem letu primanjkuje dni z suhim in jasnim vremenom sem se tokrat odločil, da izkoristim priložnost opravim solo odpravo na Javornik in Nanos. Po napovedih naj bi vreme sicer zdržalo nekako do petka, vendar so bile za danes napovedane plohe. Kljub temu sem se odločil, da vendarle izkoristim vsaj nekaj sonca in se odpravim v hribe. Namen odprave je bil zelo verjeten ponoven odkop postaje ter menjava registratorja temperature na Nanosu.

Na Javornik sem se odpravil čez Črni vrh, kjer še vedno vlada povsem zimsko vzdušje. Snega je bilo tam še kar nekaj, medtem ko ga je v nižjem Godoviču večinoma že pobralo. Pot od Cola do Javornika je bila splužena do tal, tako da problemov z dostopom do izhodišča ni bilo.

Pot splužena na čisto, ob robovih pa ponekod še precejšnji zameti.

Od izhodišča do naše postaje pa je trajalo nekoliko več časa, saj se je sneg ogrezal najprej okoli 30 cm. Na pobočju grebena pa tudi "do jajc". Ko sem se vendarle prebil do  postaje, se je potrdila domneva, da je postajo ponovno zasulo. Tokrat sem izkopal precej širšo luknjo ter izkopal postajo, da je sedaj približno 50 cm nad tlemi. Okoli nje pa seveda še približno meter in pol velika stena snega. Na mojo srečo se je v snegu dalo lepo delat kocke in tako je izkopavanje postaje bilo precej lažje, kot bi bilo sicer.
Stanje postaje ob prihodu 

Konec kopalne sezone na Javorniku,
se bo kot kaže letos končal s pričetkom kopalne sezone
na Obali.
Postaja po končanem izkopavanju























Po približno dveh urah kopanja, je postaja vendarle gledala dovolj izpod snega, da ni bilo več nevarnosti, da bi jo ponovne zasulo, ter  da je luknja dovolj zračna, da lahko postaja služi svojemu osnovnemu namenu. Po opravljenem delu sem pomeril še višino snega, ki je znašala še od 145 - 150 cm.

Talilna obdobje se na Javorniku šele začenja.
Zameti so še ogromni
Dvigovanje zraka preko pregrade
Zamet v katerem je obtičala tudi naša postaja. trenutno visok še dobre 3 metre.


Še zadnji pogled na Javornik.

Po ponovnem gaženju do avtomobila, sem se odpravil še na Nanos. Spust do Vipave je bil že precej pomladanski, saj nikjer ni bilo več sledu o snegu. V Podnanosu sem nato zavil levo po "Strada militare" in se odpravil na Nanos. Prvi del vzpona je cesta odlična, v drugem delu pa bolj kot ne slalom vožnja med kamni in skalami različnih velikosti. Na konec asfalta sem vendarle prispel s celimi gumami in se nato odpeljal še do naše postaje.
Cesta je zaprta le par metrov naprej
od našega izhodišča. 

Nanos



















Na Nanosu je sneg že skoraj povsod pobralo. Predvsem na sončnih legah, je sneg le še tam, kjer je veter zgradil zamete. Na osojnih straneh ter po hosti, ga je pa še nekje od 20-30 cm. Do naše postaje sem se odpravil tokrat kar direkt v hrib, ki je precej prisojen in tako brez snega. saj je naša običajna pot poteka po osojah in po gozdu, tako sem se izognil gaženju. Stanje na postaji je odlično. Burja tokrat ni slekla nobenega krožnika in vsa folija je ostala na mestu. Tako sem le zamenjal registrator, nekoliko privil matice in se odpravil nazaj v dolino. Na bližnji njivi je bilo še okoli 20 cm snega.

Zmagovalec zime 2013. Edini zaklon, ki je zimo prestal
brez vsakršnih težav
Pogled na naš zaklon in bližnjo "njivo."



















Z vremenom sem imel tokrat kar srečo, seveda je bila oblačnost na pregradi. Javornik je bil v megli, ki je bila občasno tako gosta, da se ni videlo 5 metrov pred sabo. Nato se je do mojega odhoda že razkadila in občasno se je kazal tudi sonce. Na Nanosu je bilo seveda sonca že precej več, kljub temu pa je sproti nastajala oblačnost, ki jo je potem neslo proti notranjosti. Na primorski strani ni bilo ne duha ne sluha o kakšni konvekciji, ko pa sem se vračal po avtocesti proti Razdrtem, so se pa proti notranjosti precej bohotili    kumulusi. Za konec pa še nekaj razglednic iz Nanosa:
Tudi na Nanos počaaaaaasi prihaja pomlad. 

Pogled proti jugu - MORJE!


Snežne krpe











Cerkvica svetega Hieronima - mini verzija 


   


1 komentarji:

Na Javorniku bo potrebna manjša premestitev postaje z območja zametov. Zgolj dvigniti zaklon bi bil nezadosten ukrep, zaradi večje višine bi se pojavile tudi težave pri odčitavanju podatkov. Da so problem zameti resnično ni dvoma: snega je ves čas okoli 1,5 m, zaklon na višini 2 m je bil pa že dvakrat globoko pod snegom :).

Letošnja zima bo dobra šola za vse naše nadaljne meritve.

Objavite komentar