nedelja, 09. junij 2013

Mrazišče nad Zadlogom, 8. junij 2013

Z agrometeorološko postajo v Zadlogu je to kraško polje širši javnosti poznano predvsem po nizki temperaturi zraka. Sodeč po meritvah iz minulih nekaj let se Zadlog v topli polovici leta po mrazu sicer ne more meriti z drugimi mrazišči, stvari pa se bistveno spremenijo ob prisotnosti snežne odeje. V decembru 2009 je bilo tako izmerjeno -32,4 °C, kar je bilo dosti hladneje kot na Babnem Polju (tamkajšnja meteorološka postaja je dvignjena nad najhladnejšim dnom polja). Primerjava sicer ni najbolj umestna, saj vremenske razmere v določenem trenutku niso enako ugodne za  ohlajanje v prav vseh mraziščih. Ponekod se najbolj ohladi ob enih, drugod pa ob drugih vremenskih pogojih. Do velikih razlik lahko prihaja že regionalno, na primer med mrazišči v južnem delu Notranjske in mrazišči na severnem Primorskem.

Zadlog seveda ni edino mrazišče na Črnovrški planoti. Konkavnih reliefnih oblik je na tem območju veliko in ni naključje, da so nekateri člani Slovenskega meteorološkega foruma v njih že poskusili meriti temperaturo. Eno takšnih mrazišč je Kalar nad Zadlogom, kjer so meritve potekale v zimi 2010/2011. V primerjavi z Zadlogom je bilo v Kalarju bistveno hladneje, najnižja temperatura pa se je spustila malo pod -30 °C. Meritve temperature so se nato prekinile, ponovno pa smo jih vzpostavili v Društvu za raziskovanje vremena in podnebja.

Priprave na vzpostavitev merilnega mesta so od nas zahtevale kar nekaj časa in energije, v soboto 8. junija pa smo se naposled le odpravili do mrazišča. Več dela je zahtevalo tudi več pridnih rok in tako se dela nismo ustrašili Martin, Iztok, Luka in Veronika. Ko smo se v mrazišču po predhodnem dogovoru srečali z lastnikom zemljišča, ki ni skrival zadovoljstva, da se bo prav na tem mestu ponovno beležila temperatura zraka, se je med nami količina pozitivne energije samo še povečala. Zaradi košnje trave s strani lastnika smo se bili v društvu primorani nekoliko prilagoditi le pri mikrolokaciji merilnega mesta na dnu mrazišča.

Pogled, ob katerem srce vsakega mraziščarja radostno igra.

Mrazišče meri po širini koli 300 m in po dolžini okoli 500 m. Nadmorska višina dna je 870 m, kar je 150 m višje od Zadloga. Takšna razlika v nadmorski višini lahko pomeni veliko razliko v ohlajanju, saj se lahko nižje mrazišče nahaja v vlažnem zraku, višje mrazišče pa v bolj suhem, ki zagotavlja precej boljše pogoje za nočno radiacijsko ohlajanje.

Z vidika življenjskih navad sodobnega človeka se zdi nepredstavljivo, da so v mrazišču Kalar nekoč prebivali ljudje. Skoraj na dnu mrazišča se danes nahajata dva razpadajoča objekta. Lastnik zemljišča, nekoč prebivalec objektov, nam je zelo slikovito opisoval, kako se je dim iz dimnika dvigoval le okoli 20 m visoko, nato pa se pričel raztekati ob temperaturni inverziji. Medtem ko se je čez dan sneg višje gor pogosto talil pa je lahko živo srebro na dnu mrazišča več dni zapored obtičalo globoko pod lediščem.

Zapuščena nekdanja domačija.

Pri postavitvi merilnega droga s termometrom nismo imeli posebnih težav, čeprav tudi s prstjo bogatem dnu mrazišča ni šlo povsem brez velikih skal. Glede na slabe izkušnje iz preteklosti in pripovedovanje lastnika zemljišča, da semkaj zahajajo tudi divji konji, je bilo potrebno merilni kol kar se da dobro utrditi.

Ničesar nismo prepuščali naključju.

Dokončano merilno mesto v mrazišču Kalar.

Konvekcija se je skušala skriti za visokim obodom mrazišča.



Kako je potekala montaža merilnega mesta si lahko ogledate na zgornjem time-lapse posnetku.

Čeprav ne dvomimo, da bomo v Kalarju prej ali slej zabeležili izjemno nizko temperaturo zraka, pa  v društvu načrtujemo namestiti termometer še v bližnje in dosti višje mrazišče. Upamo, da vam bomo reportažo o vsem tem lahko ponudili že jeseni.

Pripravil: Martin Gustinčič

1 komentarji:

Objavite komentar