torek, 19. november 2013

Pozno jesenski Blegoš, 18. november 2013

Zaradi zapolnitve digitalnega termometra s podatki je bilo potrebno merilno mesto Blegoš čim prej obiskati. Z Iztokom sva morala med vremensko slabimi dnevi izbrati najmanj slabega. Ponedeljek bi moral glede na vremensko napoved postreči z vremenom, ugodnim vsaj za odčitavanje podatkov, ne pa tudi za kakšne posebne razglede z enega od najvišjih predalpskih vrhov.


Prvi pas nizkih oblakov sva prebila že pred običajnim izhodiščem, Črnim Kalom. Pogled proti Blegošu ni bil razveseljiv, pač tipično novembrski. Na nadmorski višini 1200 m so se pojavljali prvi ostanki sodre. Krpe snega, pomešane z ostanki ivja, so se namreč po vmesni prekinitvi pojavile kar precej višje, nad 1300 m. Nad 1400 m pa so bile razmere že bolj tipične za pozno jesenski Blegoš.  




Blegoške lepotice.


Ki pa so bukove in zgoraj nadvse skuštrane.


Vse v treskah. Velik nered, ki pa je v gozdnem ekosistemu nujno potreben.


Nad 1400 m je bilo stanje tal že precej drugačno.


Merilno mesto Blegoš tudi po tokratnem obisku ostaja najbolj skromno opremljeno v okviru društvene merilne mreže. Ali bo v prihodnosti merilno mesto prestavljeno oz. sneto z drevesa, bo pokazal čas. To je vprašanje za prihodnjo pomlad in ne za čas tokratne odprave, katere namen je bilo odčitavanje termometra in odprava morebitnih pomanjkljivosti pred prihajajočo zimo. Temperatura zraka v času odčitavanja je znašala okoli 2,5 °C, negativna pa je bila še dan pred tem. Snega je bilo med 5 in 10 cm, toda na vrhu Blegoša so bile snežne razmere bolj skromne. 

Običajno pogled zastirajo krave, zdaj bodo to vlogo nekaj dolgih zimskih mesecev opravljali nizki oblaki.





















Ni jasno, čemu se je predsednik društva držal kot namočen krhelj.





















Nizka oblačnost je bila manj trdovratna kot se je zdelo, saj se je pričelo prikazovati sonce.





















Vrh Blegoša čedalje bolj spominja na nekakšno šamansko svetišče :)





















Žepi snežne odeje v travi.





















Prepovedana so za ta čas itak neizvršljiva dejanja.





















Martin in Iztok se ozreta na jug.





















Ob spustu h koči se je nizka oblačnost še bolj redčila. V bistvu je še najbolj ovijala sam vrh.





















Ob povratku k izhodišču je tekla beseda o tem, da po nedavnem močnem severnem vetru v gozdu ni opaziti nikakršne škode. Pa je bila prisotna tudi ta, in sicer na približno hektar velikem območju na severnih pobočjih Blegoša, kjer se je po grapi navzgor kanaliziral veter. Tu je pod silo vetra klonilo kar nekaj krepkih smrek. 




Odčitala sva nadvse zajeten paket temperaturnih podatkov, ki sega kar od začetka avgusta pa vse do dneva odprave. Termometer je tako hranil tudi podatke o verjetno najmočnejšem vročinskem valu v zadnjih desetletjih, ki je dosegel višek v glavnem z 8. avgustom. Še pomnite 40 °C v Ljubljani? No, Blegoš je bil tega dne za 13 °C hladnejši, seveda pa temperatura ne pove čisto vsega. Tu je seveda še obremenjujoč vpliv mestnih površin, na drugi strani pa blagodejni vetrc na Blegošu. Absolutna najvišja temperatura na Blegošu v zadnjem merilnem obdobju je bila torej 8. avgusta (26,8 °C), najnižja pa 4. oktobra (-2,9 °C). Negativna temperatura je bila prvič zabeležena šele 3. oktobra. Ledenih dni s celodnevno temperaturo pod lediščem še ni bilo, tekom vročinskega vala prav tako ni bilo toplih noči, saj se je v vseh primerih ohladilo pod 20 °C. Še bolj vroče je bilo na Blegošu s 27,6 °C 4. avgusta, torej že v času prejšnjega merilnega obdobja. Za primerjavo navajamo podatek z ARSO klimatološke postaje na Voglu, kjer je bilo 3. avgusta 28,2 °C (vir: Digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si).

Klik za (precej) večjega.









Uporabljeni termometer na Blegošu še ni prestal našega preverjanja natančnosti pri zelo visoki in zelo nizki temperaturi zraka, po dosedanjih izkušnjah sodeč pa lahko rečemo, da so podatki v času pozitivne temperature korektni, medtem ko je bilo ob mrazu pod 0 °C še za odtenek bolj mrzlo od izmerkov termometra.

Pripravil: Martin Gustinčič

0 komentarji:

Objavite komentar