četrtek, 12. marec 2015

Odprava na Javornik 8.3.2015

Sončno in vetrovno drugo marčevsko nedeljo smo trije člani društva izkoristili za obisk Javornika. Namen tokratne odprave je bila analiza snežnega profila in pobiranje temperaturnih podatkov na našem najstarejšem merilnem mestu. Iz Ljubljane smo krenili ob 10. uri, pod vrh Javornika pa prispeli okoli 11. ure. Snega po nižinah že kar nekaj časa ni več, snežna odeja pa se je ob vzpenjanju pričela pojavljati na okoli 800 metrih nadmorske višine. Meteorološka zima, ki se je s prvim marcem končala, letos glede snega ni bila nič posebnega, jo je pa na Javorniku v začetku zaznamovala predvsem katastrofalna kombinacija žledu in ivja, ki je tukajšnjemu gozdu prizadejala veliko škodo. Podrobnejšo analizo tega dogodka si boste lahko prebrali v novi številki našega glasila, ki bo izšla v kratkem. :) 

Avto smo pustili malo pod vrhom Javornika ter se nato do našega merilnega mesta odpravili peš. Na poti smo opazovali posledice decembrske ledene ujme; praktično ni bilo drevesa, ki ne bi bilo kakorkoli poškodovano.




Ko smo prispeli na vrh, smo najprej odčitali podatke iz temperaturnega registratorja. Zaklon za razliko od nekaterih preteklih zim v letošnji ni bil nikoli zasut s snegom. K temu je zagotovo pripomogla tudi lanska manjša premestitev postaje iz območja pogostih zametov.










Po odčitavanju podatkov je sledila analiza posameznih plasti v snežni odeji. V sneg smo izkopali luknjo, nato navpično steno profila poravnali in zgladili, da smo dobili jasno vidne posamezne plasti snežne odeje. Sledilo je določanje trdote plasti s pomočjo pesti, štirih prstov, enega prsta, svinčnika in noža ter meritev temperature v vsaki od plasti, pa tudi v tleh. Z analizo snežnega profila tako dobimo vpogled v zgodovino snežne odeje ter trdnost in sprijetost posameznih plasti med seboj.
Najmlajši član društva na delu.











Lepo vidne plasti snežnega profila.















Po končanem delu smo se odpravili še proti razglednemu stolpu na Javorniku. Zelo močan veter, ki se je tu zaganjal v nas in tudi oteževal gibanje, ni bil vzrok, da se po lestvi ne bi povzpeli na vrh stolpa, od koder se nam je ob jasnem vremenu odprl čudovit razgled daleč naokoli. Tudi zato smo se tu zadržali kar nekaj časa, kljub temu, da nam ob sunkih vetra verjetno tudi preko 100 km/h in temperaturi zraka okoli -1 °C, ni bilo nič kaj toplo.






















Pred nadaljevanjem naše odprave smo se ustavili še v koči na Javorniku, kjer smo se pogreli s čajem. Imeli smo namen pobrati podatke še iz Kanjega dola in Kalarja, a smo obisk slednjega preložili na eno izmed naših prihodnjih odprav, saj cesta do tam ni bila splužena in bi nas čas zelo preganjal, če bi se odpravili še sem.

Koča na Javorniku
Spust proti Kanjem Dolu


























Postaja v Kanjem dolu se je nahajala v skoraj 1,5 m visokem snežnem zametu. Tu je popustila tudi ena od jeklenic, ki jo bo potrebno ponovno napeti takoj, ko skopni sneg.









Prvi znanilec pomladi

Ko smo pobrali podatke še iz tega merilnega mesta, smo se odpravili na zasluženo večerjo v Podkraj, nato pa se utrujeni, a polni lepih vtisov odpravili proti domu.

Še nekaj o podatkih. Najnižja temperatura na Javorniku je bila izmerjena 9. februarja in sicer -10,5 °C, najvišja pa le dva dni pozneje (11,8 °C). V mrazišču Kanji dol se je 2. februarja ohladilo do -21,9 °C, najbolj toplo pa je bilo z 8,5 °C isti dan kot na Javorniku. Podrobnejša analiza letošnje zime na dinarski pregradi sledi, ko bodo pobrani podatki še iz ostalih merilnih mest.

Besedilo: Rok Nosan
Fotografije: Amadej Bernard
    

0 komentarji:

Objavite komentar