četrtek, 05. november 2015

Z novo vremensko postajo in pred sončnim vzhodom na Kriške pode


Letošnja sredina jeseni ne skopari s sončnim vremenom, le kotline občasno zasede megla, ki se pogosto razkroji še preden sonce doseže najvišjo točko nad obzorjem. Gore pa so dovolj visoke, da tudi ob takih dneh segajo nad megleni pokrov in ponujajo širne razglede skozi suho in za ta čas nadpovprečno toplo ozračje. Take vremenske razmere nad Slovenijo že lep čas to jesen kroji območje visokega zračnega pritiska, ki je prineslo tudi nekaj zanimivih meritev z naše najvišjeležeče meteorološke postaje na Kredarici. Vlagomer je tako na primer večkrat v preteklih dneh zabeležil za naše kraje izjemno nizko relativno vlažnost – spustila se je tudi pod 5 %.

Skozi čisto in suho ozračje pogled seže daleč. Na sliki Veliki Klek (Grossglockner) kot je bil videti s Stenarja na sobotno jutro zadnjega oktobra.




Enega takih dni, natančneje zadnjo praznično soboto, smo, preden zima v snežno odejo odene visokogorje, izkoristili tudi v društvu in se odpravili na primorsko stran Julijskih Alp – preko Vršiča v Trento. V načrtu je bila postavitev nove višinske vremenske postaje visoko nad poskočnimi trentarskimi potoki in smaragdno Sočo, na Kriških podih.
Pogled s Kriških podov. Po dolini se vije Soča, na sredini pa kraljuje Bavški Grintavec.
Visoki vrhovi v tem letnem času nekatere dele doline skrivajo pred sončnimi žarki in pajčevine tudi čez dan krasijo kapljice jutranje rose.
Odpravo smo začeli že dan prej. V petek zvečer, po zaključenih dnevnih obveznostih, smo se trije člani društva, z najmlajšim društvenim šoferejm za volanom, odpravili na nočno vožnjo do Trente in po petdesetih označenih in še kakšnem ovinku več prispeli na parkirišče v Zadnjici. Slikovita dolina se stiska pod ostenji mogočnih vrhov; ob pogledu iz Trente jo zaključuje pobočje Pihavca, ko pa stopimo po dolini navzgor, kmalu vzremo še najvišjo slovensko steno, ki se pne 1470 m visoko [1] – vse do vrha Kanjavca.

Zvezdnato nebo je krasilo nočni pogled po dolini.
Po kratkem nočnem sprehodu smo prispeli do prenočišča v dolini, zvezdnato nebo in skoraj polna Luna, ki je osvetljevala ostenja trentarskih gora, pa sta spanec še nekoliko zamaknila in nastalo je nekaj nočnih fotografij. Tako kot je bila za to zanimiva noč, je bil za fotografiranje privlačen tudi sončni vzhod kot ga vidijo najvišje slovenske gore in dva udeleženca odprave sta še v trdi temi zakorakala proti Kriškim podom in dalje na 2501 m visoki Stenar. Ko so se na vzhodu risale barve novega dne, Sonce pa se je še skrivalo za obzorjem, sta dosegla vrh in nastale so prekrasne fotografije.

Jutranje sonce je obarvalo nebo in vrhove.


Ko so Kriške pode prebudili mehki jesenski sončni žarki, smo se dobili pri tamkajšnji koči in se po razglednem zajtrku lotili postavitve termometrskega zaklona z registratorjem temperature. Po dogovoru z upravitelji Pogačnikovega doma na Kriških podih, smo si tokrat pri tem pomagali kar s tamkajšnjo že obstoječo infrastrukturo. Po kratkih pripravah in dveh zatisnjenih vijačnih objemkah je postaja začela z meritvami 2050 m nad morjem in okoli 1200 m nad dolino Soče.
Registrator temperature na kriških podih.
 
Udeleženci tokratne odprave.
Kriški podi so visokogorska kraška planota, z neštetimi za ta svet značilnimi reliefnimi oblikami. Tako lahko na primer že pred kočo zasledimo žlebiče, na planoti pa našo pozornost tudi ob poteh pritegnejo škraplje in kotliči, v katerih se je tokrat še skrivalo malo snega, ki se je tam obdržal od sneženja sredi oktobra. Podi pa so najbolj znani po treh alpskih jezerih, prvo leži na 1880 in zadnje na 2154 m n.m.
Podnebje na tej nadmorski višini je gorsko. Zanj sta značilna dva padavinska maksimuma – višji, jesenski, in pomladni. Temperature so, glede na ostale slovenske kraje, nizke; po definiciji se povprečje najhladnejšega meseca spusti pod -3 °C, v najtoplejšem pa ne seže preko 10 °C [2]. Vremenska postaja bo tako ponudila natančnejši vplogled v temperaturne razmere tega dela Julijskih Alp.

Kraško površje Kriških podov.

Mladi kozorog (zgoraj) in trop gamsov na Kriških podih.
Prve podatke o temperaturi na Kriških podih lahko pričakujemo naslednjo pomlad in ne dvomimo, da bodo razkrili tudi kakšno zanimivo vremensko značilnost Kriških podov.


Zapisal: Luka
Fotografije: Amadej, Rok, Luka


[1] http://www.gore-ljudje.net/novosti/1832/

[2] http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6801_039_056.pdf


0 komentarji:

Objavite komentar