četrtek, 10. november 2016

Tri desetletja vremenskih ekstremov na Logaškem

Nekoč je pod geslom „Nič nas ne sme presenetiti“ potekala akcija na področju družbene samozaščite. Pred nedavnim je pričela tudi logaška Civilna zaščita občane z možnostmi samozaščite v primeru naravnih nesreč seznanjati s serijo člankov v Logaških novicah.

In katere z vremenom povezane naravne nesreče so nas v zadnjih 30 letih na območju občine Logatec vendarle presenetile? V Društvu za raziskovanje vremena in podnebja opisujemo nekaj tovrstnih naravnih nesreč, ki so povzročile materialno škodo in se prebivalcem najbolj vtisnile v spomin. Nekatere vremenske ujme so prizadele celotno občino, druge le njen manjši del.



Tornado 23. avgusta 1986

Pozno popoldanski prehod hladne fronte je zaznamoval tornado, ki je v ozkem pasu med Hotedršico in Ljubljanskim barjem povzročil veliko gmotno škodo. Poleg ozkega in dolgega območja opustošenja govori v prid nastanka tornada več primerov bližnjih dreves, ki so bila na povsem ravnem rastišču podrta v nasprotni smeri. Pri tornadu gre namreč za vrtinčast veter, pri običajnih nevihtah pa za nevihtni veter iz iste smeri. Na divjanje tornada je nakazovala tudi velika škoda, ki jo je lahko povzročila le velika moč vetra. Za ozko območje opustošenja je bila ocenjena hitrost vetra nad 200 km/h (vir: revija UJMA, 1987).


Tornado je opustošil ozko in 34 km dolgo območje (vir: revija UJMA, 1987).



Čeprav je bila hladna fronta glede na temperaturno spremembo ob njenem prehodu izrazita, pa takih dogodkov ni bilo in tudi še danes ni mogoče predvideti. Predvidevamo lahko, da bi podoben dogodek v sedanjem času lahko terjal tudi človeške žrtve, posebno v primeru, če bi tornado podobno kot leta 1986 tako iznenada sledil sončni in topli soboti.

Kot zanimivost omenjamo morebitni tornado leto poprej na območju naselja Logatec. Dogodek je bil odkrit nedavno in sicer ob digitalizaciji starejših meteoroloških dnevnikov. Na podlagi opisa dogodka s strani opazovalke na uradni vremenski postaji Gornji Logatec je 13. junija 1985 tornado v ozkem pasu poškodoval več kot 40 hiš (vir: ARSO). Čeprav so za nastanek tornada ugodnejša ravninska področja pa nova dognanja pritrjujejo nastanku teh pojavov tudi v bolj reliefno razgibanih pokrajinah.



Žled v decembru 1996 in januarju 1997

Ob koncu decembra se je žledenje izmenjevalo z rahlim sneženjem, žled in sneg pa sta se zaradi nizkih temperatur obdržala. Do močnejšega sneženja je nato prišlo v prvih dneh januarja, 3. januarja pa je že drugič v takratni zimi žledilo. Na območjih občine Logatec, kjer ni prihajalo do izrazitih dnevnih odjug je ledeni oklep na drevju vztrajal do otoplitve po 20. januarju.

Šlo je za kombinacijo snegoloma in žledoloma, saj je bila pokrajina skoraj mesec dni odeta v pol metra debelo snežno odejo, drevje pa okovano tudi v več kot 5 cm debel žled. Do dokončnega kolapsa električnega omrežja je prišlo v začetku januarja, na 20 kV daljnovodu Logatec-Žiri je padlo kar 17 jeklenih jamborov, porušena sta bila tudi 220 in 400 kV daljnovoda na Zaplani in na Uncu (viri: spletna stran Podnebje Zaplane, Logaške novice 1997).


Padli stebri daljnovoda v Logatcu, januar 1997 (foto: Franc Bogataj, Logaške novice 1997).



Opisani žled po debelini ledenih oblog in geografskem obsegu ni primerljiv z žledom v letu 2014, je pa ta vztrajal veliko dlje časa, v času težav pri preskrbi z električno energijo je bila veliko nižja tudi temperatura zraka. V zadnjih decembrskih dneh, že ob prisotnosti žleda, se je namreč temperatura spuščala do -15 °C. Pozitivna okoliščina žleda, da v času njegovega nastanka ni posebnega mraza je sicer dejstvo, vendar pa opisani primer kaže, da se lahko mraz pojavi kasneje. Ledeni oklep vztraja dlje časa, pri čemer je oteženo ogrevanje objektov in odpravljanje posledic ujme.



Nevihta z močnim vetrom in točo 22. julija 1999

Ob dopoldanskem prehodu hladne fronte je nastala nevihta, ki sta jo spremljala večja količina toče in močan veter. Na vremenski postaji v Gornjem Logatcu je v 45 minutah padlo kar 84 litrov dežja na m2.

Toča je povzročila veliko škodo na poljščinah, viharni veter pa v gozdovih. Iz Logatca, ki sodi v območje manjše pogostnosti toče, do opisanega dogodka ni bilo poročil o večji škodi zaradi padanja toče (vir: revija UJMA, 2000).



Nevihte z močnimi nalivi 2. julija 2007

Sredi dneva so močne padavine v ozkem pasu zajele Logatec in Vrhniko. V Logatcu je v dobrih treh urah padlo 110, na severnem obrobju logaške občine in na Vrhniki pa tudi do 180 litrov dežja na m2, kar je več kot pade običajno dežja v celotnem mesecu. Nekaj kilometrov vstran je zunaj območja obilnih padavin padlo le nekaj deset litrov dežja (vir: ARSO).

Gre za enega najhujših registriranih 3-urnih nalivov v Sloveniji, ki je povzročil hudourniške poplave na Vrhniki, medtem ko na višjem kraškem obrobju večje škode ni bilo. V logaški občini je bilo zaradi strel največ okvar na telekomunikacijskem omrežju. Vzrok za obilne padavine je bilo stalno obnavljanje neviht na območju Nanosa, padavinski pas pa je več ur prehajal isto območje. Šlo je za stacionarno konvekcijo, ki je meteorološki stroki poznan pojav in katere verjetnost nastanka je mogoče delno predvideti, kar pa ne velja za samo lokacijo ozkih pasov z obilnimi padavinami.


Ozek pas z obilnimi nalivi je dlje časa vztrajal nad istim območjem (vir: radarski produkti Lisca, ARSO).



Poplave v septembru 2010

Nad Slovenijo so prevladovali vlažni jugozahodni vetrovi, dotok toplega in vlažnega zraka iznad Sredozemlja je povzročil na alpsko-dinarski gorski pregradi intenzivno izločanje padavin. Obilne padavine so bile tudi zaradi striga vetra, saj se je topla zračna masa z jugozahodnim vetrom narivala na hladnejši zrak v prizemlju, ki se je nad Slovenijo razširil s severovzhodnim vetrom. Močno jesensko deževje se je na vremenskih kartah v grobem nakazovalo več dni pred samim dogodkom.

Na vremenski postaji v Gornjem Logatcu je znašala 48-urna vsota padavin za 18. in 19. september kar 267 l/m2. Pri Vrhniki je bil zabeležen doslej najvišji vodostaj reke Ljubljanice, saj je voda poplavila oznako z označenim doslej najvišjim vodostajem, zabeleženim v 70. letih prejšnjega stoletja. Na območju nekraških kamnin pri Rovtah je del regionalne ceste odnesel zemeljski plaz. V Logatcu je bilo poškodovanih 67 objektov, poškodovani so bili številni vodni objekti ter cestna in komunalna infrastruktura (viri: Logaške novice, 2010, ARSO, Slovenski meteorološki forum).



Mrzlo obdobje v februarju 2012

Mrzel zrak iz severovzhodne Evrope je preplavil Balkanski polotok, kjer je povzročal obilno sneženje in ponekod močno burjo. Padavine so se Sloveniji večinoma izognile in v okolici Logatca je večji del mrzlega obdobja minil brez snežne odeje, kar je pripeljalo do škodljivih posledic.

Več dni se temperatura zraka ob oblačnem in vetrovnem vremenu ni dvignila nad -5 °C, v nekaj dneh celo nad -10 °C. Kopna tla so brez naravne izolacije oz. snega globoko zamrznila in na kritičnih mestih je prihajalo do težav z vodovodnim omrežjem. Tak primer so bili plitvejši deli omrežja v občasno naseljenih predelih občin Logatec in Vrhnika, kjer je ob manjšem pretoku prihajalo do zamrzovanja in posledično do prekinitev preskrbe z vodo.



Pogoste snežne padavine v januarju in februarju 2013

Zimska sezona 2012/2013 je bila zlasti na jugu države zelo bogata s snežnimi padavinami. Najdebelejša snežna odeja je bila zabeležena ob koncu februarja in še zdaleč ni presegla rekordnih vrednosti iz preteklosti, kljub temu pa je bilo marsikje izmerjenega največ snega po letu 1987.

24. februarja je bilo na vremenski postaji v Logatcu izmerjeno 90 cm, na višjem obrobju občine pa do 120 cm snega. Večjih nevšečnosti sneg ni povzročil, saj se je snežna odeja debelila postopoma in prevladoval je suh sneg. Izjemna je bila predvsem zimska vsota novozapadlega snega, ki je bila v Logatcu druga največja po letu 1961 in je dosegla vrednost 441 cm. Posledice pogostih snežnih padavin so bile vidne zlasti na cestah, kasneje pa tudi v občinskih proračunih (viri: ARSO, društveno glasilo Jugozahodnik, 2014).



Žled v februarju 2014

V izjemno topli in mokri zimi 2013/2014 so prevladovali topli in vlažni vetrovi iznad Sredozemlja. Ob koncu januarja je prišlo do sneženja in ohladitve, vendar se je že kmalu zatem ponovno vzpostavljala prvotna vremenska situacija z otoplitvijo. Tokrat je bila otoplitev le višinska, v nižjih nadmorskih višinah pa je obstala hladnejša zračna masa še iz časa sneženja nekaj dni pred tem. Pojavljati so se pričele padavine, v določeni višinski plasti ozračja je bila temperatura pozitivna, po nižinah pa negativna.

Prišlo je do večdnevnega žledenja, izpad večine infrastrukture pa je pri občanih vzbudil občutek, kot da bi se vrnili za nekaj desetletij nazaj v preteklost. Območje žledenja je bilo obsežnejše in ledene obloge so bile debelejše, vendar je ledeni objem popustil veliko prej kot ob žledu leta 1997. Pozornost, ki je bila sprva uprta v obilno sneženje na Gorenjskem, se je kmalu preusmerilo v izrazito žledenje drugod po državi, saj je to povzročalo čedalje obsežnejši in dolgotrajni električni mrk.


Prekinjeno električno napajanje Logatca na območju Zaplane (foto: Martin Gustinčič).



Verjetnost nastanka žleda je s pomočjo sodobnih meteoroloških modelov in izračunov mogoče predvideti tudi nekaj dni vnaprej, problematična pa je napoved količine padavin in s tem intenzivnost nabiranja ledenih oblog ter natančnejša lokacija in trajanje žledenja. Ob žledu se na kratke razdalje pojavljajo različne oblike padavin in že majhna sprememba temperature zraka lahko močno vpliva na sam potek tega sicer redkega, a zlasti za Notranjsko tako značilnega vremenskega pojava.



Avtor: Martin Gustinčič

*izvorno je bil članek v skrajšani obliki objavljen v zloženki Društva za raziskovanje vremena in podnebja, namenjeni obiskovalcem prireditve ob dnevu zaščite in reševanja Logatec 2016.




0 komentarji:

Objavite komentar