Nič nas ne sme presenetiti...

In kaj nas je v zadnjih treh desetletjih na Logaškem z vidika vremena vendarle presenetilo?

Kriški podi, 31.10.2015

Na zadnji oktobrski dan smo se odpravili nad 2000 m n.m. - postaviti temperaturni registrator na Kriške pode in loviti sončni vzhod na Stenar.

Ribniško polje, 10.2015

Postavitev nove mraziščarske postaje - na Ribniškem polju.

Test temperaturnega senzorja Davis Vantage Pro 2

Test temperaturnega senzorja Davis Vantage Pro 2

Vremščica, 11. 4. 2014

Prvo pobiranje podatkov na Vremščici.

Odprava na Javornik 8.3.2015

Odčitavanje podatkov na meteorološki postaji in izkop snežnega profila.

Prikaz objav z oznako DRVP. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako DRVP. Pokaži vse objave

četrtek, 10. avgust 2017

Z Nanosa v Podnanos, 6. avgust 2017


Tega dne smo v društvu obiskali dve merilni mesti, ki se nahajata na območju Nanosa. Prvo merilno mesto se nahaja na 1170 m visokem grebenu, drugo pa 400 m nižje v mrazišču. Podatke iz obeh termometrov, ki sta nameščena dva metra od tal, smo pridobili ravno ob koncu minulega vročinskega vala.
 
S spodnjega grafa je razvidno, da se je temperatura na Nanosu letos najvišje povzpela 4. avgusta in sicer do 31,1 °C. V nižjem mrazišču se je razumljivo ogrelo še bolj, dan prej je bilo namreč 35,7 °C.

Potek temperature zraka v letošnjem poletju.


Precej večje razlike so pri minimalni temperaturi zraka. Od pričetka poletja se je v mrazišču temperatura pod ledišče spustila že trikrat. 2. junija je bilo izmerjeno -1,8 °C, blizu ledišča pa je bilo tudi v mesecu juliju. Povsem drugačen ekstrem predstavlja noč na 6. avgust, ko se je zaradi vpliva burje celo v mrazišču ohladilo samo do 23,6 °C. Za primerjavo navajamo, da je bilo v mraziščih v okolici Logatca v omenjeni noči izmerjeno okrog 14 °C, kar je omogočila tamkajšnja šibka nočna vetrovnost.

Pogled na hribovje Vrhe (znano tudi kot "Švica") in vmesno Vipavsko dolino.

Kjer ima veter mlade.
.
Počesani nanoški travniki.


Spust do postaje v mrazišču.

 
Po lepih razgledih z zahodnih pobočij Nanosa smo se odločili obiskati še vas Podnanos, kjer je tamkajšnja vremenska postaja državne merilne mreže zabeležila najvišjo temperaturo zraka v tem poletju, 40,6 °C.

Izhod iz avtomobila v Podnanosu je bilo svojevrstno doživetje - že navsezgodaj 30 °C z burjo.


Mikrolokacija postaje v kontekstu zgornje Vipavske doline je vsekakor ugodna za beleženje zelo visoke temperature zraka. Postaja je pod vplivom fenizacije burje z Nanosa in Trnovskega gozda, hkrati pa je najbolj oddaljena od vpliva vlažnejše in manj vroče zračne mase, ki Vipavsko dolino skoraj dnevno preplavi z Goriške. V društvu smo mnenja, da je postaja zelo dobra za meritve vetra (kar je bil tudi namen same postavitve), da pa bi lahko bila boljša mikrolokacija vremenske hišice z meritvami temperature zraka.
 
Meteorološka postaja se nahaja nekoliko zunaj naselja Podnanos.


ponedeljek, 07. avgust 2017

Avgustovski vročinski val 2017

V minulih letih je vročina svoj višek pogosto dosegla v avgustu in enako se je zgodilo tudi letos. Tako so bile v poletjih 2011, 2012 in še posebej 2013, ko so bili marsikje po Sloveniji izmerjeni novi postajni ali celo državni temperaturni rekordi, najvišje temperature zraka izmerjene v avgustu. Na območju Logatca v minulem, letos že četrtem vročinskem obdobju sicer ni bilo izmerjenih novih temperaturnih rekordov, kljub temu pa se bo vročina, poleg dejstva, da je bilo 40 °C ponekod po Sloveniji izmerjeno v treh dneh zapored, vsaj tistim nekoliko vestnejšim opazovalcem vremena vtisnila v spomin po nekaterih drugih zanimivih značilnostih.

V letošnjem vročinskem valu je, vsaj v posameznih dneh, nadmorska višina posamezne vremenske postaje še posebej malo vplivala na izmerjeno najvišjo dnevno temperature zraka. V nekaterih primerih je bilo namreč v Ljubljani podnevi hladneje kot na 400 m višje ležečih merilnih mestih na Notranjskem (Babno Polje, Bloke) in na Vrhniki je bila temperatura podobno visoka kot na vrhu Nanosa (1240 m).

Na izmerjeno temperaturo zraka na nekem območju vpliva več dejavnikov, kot so lastnosti tal, lokalni vetrovi, trenutna oblačnost, relief in drugi. Letos je bila prisotna izrazita sušnost predvsem na jugu Notranjske, manj pa severneje v okolici Logatca. K raznovrstnim temperaturnim razmeram pa so imeli največji vpliv različni vetrovi, ki so bili posledica t.i. konvergence vetra. To je območje stekanja različnih vetrov, pri čemer se največkrat ob brezvetrju ozračje še posebej močno segreva. Lokacija konvergence se iz dneva v dan spreminja.

Za Primorsko je denimo značilno, da se tekom dneva ob ustaljenem vremenu mešata dve zračni masi. Dopoldne pogosto prevladuje veter vzhodnih smeri iznad celine in prisotno je močno ogrevanje. Podnevi to območje preplavi morska zračna masa z zahoda in ozračje se ne ogreva več tako intenzivno. Morska zračna masa največkrat seže v Vipavsko dolino ali do Postojne. Ob primernih pogojih ta zračna masa, katero lahko spremlja linija kumulusne oblačnosti, zajame tudi Logatec, kjer pogosto postane bolj vroče kot na Primorskem. V Ljubljanski kotlini lahko še vedno vztraja manj vroča zračna masa z vzhodnikom in tako se dogaja, da postane območje največje vročine ravno okolica Logatca.

V minulem vročem obdobju je bil južni del Notranjske pogosto pod vplivom konvergence ali bolj vroče zračne mase zahodno od nje, medtem ko je bila okolica Logatca nekajkrat pod vplivom zračne mase vzhodno od konvergence. Zaradi stabilnosti zračne mase v višinah najhujša vročina tudi ni povsod segla do nižin, kar se je v petek, 4. avgusta pokazalo predvsem na primeru Črnomlja in Cerkelj ob Krki, dveh dokaj bližnjih vremenskih postaj na enaki nadmorski višini, ki pa sta tega dne ob enakih vremenskih pogojih dosegli precej različen maksimum (40 oz. 36 °C).

Poletni utrinek iz Podnanosa, vročinskega rekorderja letošnjega poletja (foto: Rok Nosan).
Poletni utrinek iz Podnanosa, vročinskega rekorderja letošnjega poletja (foto: Rok Nosan).


Potek vremena je bil specifičen prav vsak dan tekom vročinskega obdobja:

1. avgust je zaznamoval precej pozen obrat vetra na zahodnik, na Zaplani in na Vrhniki je bilo manj vroče kot na višjih vremenskih postajah drugod na Notranjskem. V Logatcu (487 m) se je ogrelo na 34,3 °C, na Vrhniki (370 m, lokacija postaje nad mestom) do 33,5 °C in na Zaplani (566 m) do 32,6 °C.

2. avgusta je na Zaplani ves čas pihal jugozahodnik, prav neverjetno pa je, da je nekaj kilometrov stran, na Vrhniki, še do poznega popoldneva pihal vzhodnik. V Logatcu se je ogrelo do 36,1 °C, na Zaplani do 36,0 °C in na Vrhniki le do 33,5 °C. Na Ulovki nad Vrhniko (795 m), skoraj 500 m višje, je bilo z 32,1 °C le malo hladneje. V Polhograjskem hribovju je jugozahodnik močno zakasnil in tam je bilo v Topolu (695 m) podobno vroče kot na višji Ulovki. Hkrati so bili na južnem Notranjskem zabeleženi novi postajni temperaturni rekordi okrog 35 °C (Babno Polje 755 m, Bloke 718 m). Zvečer je nevihtni piš iz neviht nad osrednjo Slovenijo ohladil ozračje tudi na območju logaške občine.

3. avgusta je vročina minila v znamenju vzhodnega vetra in kraji severno od Logatca, kjer se je zahodnik pojavil šele pozno zvečer, so bili opazno hladnejši od nekaterih višjih vremenskih postaj. V Logatcu je bilo 33,6 °C, na Zaplani 32,1 °C in na Vrhniki 33,8 °C. Postojna (533 m) je na podobni nadmorski višini kot Zaplana beležila kar 35,6 °C, tudi Medvedje Brdo nad Logatcem (788 m) je bilo toplejše s 33,2 °C. Na Babnem Polju je bilo s 35,2 °C komaj kaj hladneje kot v Postojni.

4. avgust se je pričel z vzhodnim vetrom, obrat vetra na zahodnik pa je bil veliko kasnejši od pričakovanj. Zračna masa z zahodnikom je Zaplano dosegla približno pol ure kasneje kot Logatec, v tem času pa je temperaturna razlika med postajama narasla na vsaj 3 °C. Ob obratu vetra se je nato na Zaplani ogrelo celo nekoliko bolj kot Logatcu. Logatec je beležil 36,3 °C, Zaplana 36,4 °C, Petkovec pri Logatcu (543 m) 36,7 °C, Vrhnika 36,4 °C, Ulovka 32,7 °C in Postojna 35,7 °C. Noč je bila zelo topla, na Medvedjem Brdu se je ohladilo le do 22,9 °C, na Ulovki pa se temperatura ni spustila niti pod 23,4 °C.

5. avgusta je zapihal okrepljen vzhodnik in težišče vročine se je preselilo na Primorsko. Na vremenskih postajah, ki so ob šibkem vzhodniku navadno toplejše od območja Logatca, tokrat zaradi večje hitrosti vetra ni bila izmerjena veliko višja temperatura zraka. V okolici Logatca se je ogrelo do okrog 32 °C, vetroven in soparen večer pa je naznanjal toplo jutro.

6. avgusta se je topla noč pojavila tudi ponekod v nižjih legah. Z 21,1 °C je bila noč na vremenski postaji Zaplana druga najtoplejša doslej in peta s temperaturo višjo od 20 °C od pričetka meritev. Topla noč je bila tudi na Medvedjem Brdu in na Ulovki, vendar ni bilo več tako toplo kot 4. avgusta. V Logatcu se je temperatura spustila nekoliko pod 20 °C. V severnem delu logaške občine in na Vrhniki se je vročinski val zvečer zaključil z nevihto in debelo točo.

Viri:
  • podatki vremenskih postaj Društva za raziskovanje vremena in podnebja
  • ARSO-meteo.si
  • Slovenski meteorološki forum

sobota, 11. marec 2017

Občni zbor 2017

 


Spoštovani člani,

leto je naokoli in čas je, da se ponovno zberemo in skupaj pregledamo naše delo v preteklem letu ter načrtovane aktivnosti v letošnjem letu. Vabimo vas na občni zbor, ki bo v soboto, 18.3.2017 ob 18. uri v gasilskem domu na Medvedjem Brdu.

Predlog dnevnega reda:
1.) Otvoritev občnega zbora
- izvolitev delovnih organov ter predsednika občnega zbora

2.) Poročila za leto 2016
- Poročilo o delu v letu 2016
- Finančno poročilo za leto 2016
- Poročilo nadzornega odbora za leto 2016
- Razprava o poročilih in sklepanje

3.) Plan dela ter finančni načrt 2017
- Predložitev plana za leto 2017
- Predložitev finančnega načrta za leto 2017
- Razprava o predlogih in sklepanje

4.) Razno
- Druženje ob pijači in jedači.

Zaradi lažje organizacije dogodka prosimo za potrditev udeležbe na 041/641442 ali na info@vreme-podnebje.si. Vljudno vabljeni.

Zemljevid: https://goo.gl/maps/wnp6KwCCXrq

četrtek, 10. november 2016

Tri desetletja vremenskih ekstremov na Logaškem

Nekoč je pod geslom „Nič nas ne sme presenetiti“ potekala akcija na področju družbene samozaščite. Pred nedavnim je pričela tudi logaška Civilna zaščita občane z možnostmi samozaščite v primeru naravnih nesreč seznanjati s serijo člankov v Logaških novicah.

In katere z vremenom povezane naravne nesreče so nas v zadnjih 30 letih na območju občine Logatec vendarle presenetile? V Društvu za raziskovanje vremena in podnebja opisujemo nekaj tovrstnih naravnih nesreč, ki so povzročile materialno škodo in se prebivalcem najbolj vtisnile v spomin. Nekatere vremenske ujme so prizadele celotno občino, druge le njen manjši del.



Tornado 23. avgusta 1986

Pozno popoldanski prehod hladne fronte je zaznamoval tornado, ki je v ozkem pasu med Hotedršico in Ljubljanskim barjem povzročil veliko gmotno škodo. Poleg ozkega in dolgega območja opustošenja govori v prid nastanka tornada več primerov bližnjih dreves, ki so bila na povsem ravnem rastišču podrta v nasprotni smeri. Pri tornadu gre namreč za vrtinčast veter, pri običajnih nevihtah pa za nevihtni veter iz iste smeri. Na divjanje tornada je nakazovala tudi velika škoda, ki jo je lahko povzročila le velika moč vetra. Za ozko območje opustošenja je bila ocenjena hitrost vetra nad 200 km/h (vir: revija UJMA, 1987).


Tornado je opustošil ozko in 34 km dolgo območje (vir: revija UJMA, 1987).



Čeprav je bila hladna fronta glede na temperaturno spremembo ob njenem prehodu izrazita, pa takih dogodkov ni bilo in tudi še danes ni mogoče predvideti. Predvidevamo lahko, da bi podoben dogodek v sedanjem času lahko terjal tudi človeške žrtve, posebno v primeru, če bi tornado podobno kot leta 1986 tako iznenada sledil sončni in topli soboti.

Kot zanimivost omenjamo morebitni tornado leto poprej na območju naselja Logatec. Dogodek je bil odkrit nedavno in sicer ob digitalizaciji starejših meteoroloških dnevnikov. Na podlagi opisa dogodka s strani opazovalke na uradni vremenski postaji Gornji Logatec je 13. junija 1985 tornado v ozkem pasu poškodoval več kot 40 hiš (vir: ARSO). Čeprav so za nastanek tornada ugodnejša ravninska področja pa nova dognanja pritrjujejo nastanku teh pojavov tudi v bolj reliefno razgibanih pokrajinah.



Žled v decembru 1996 in januarju 1997

Ob koncu decembra se je žledenje izmenjevalo z rahlim sneženjem, žled in sneg pa sta se zaradi nizkih temperatur obdržala. Do močnejšega sneženja je nato prišlo v prvih dneh januarja, 3. januarja pa je že drugič v takratni zimi žledilo. Na območjih občine Logatec, kjer ni prihajalo do izrazitih dnevnih odjug je ledeni oklep na drevju vztrajal do otoplitve po 20. januarju.

Šlo je za kombinacijo snegoloma in žledoloma, saj je bila pokrajina skoraj mesec dni odeta v pol metra debelo snežno odejo, drevje pa okovano tudi v več kot 5 cm debel žled. Do dokončnega kolapsa električnega omrežja je prišlo v začetku januarja, na 20 kV daljnovodu Logatec-Žiri je padlo kar 17 jeklenih jamborov, porušena sta bila tudi 220 in 400 kV daljnovoda na Zaplani in na Uncu (viri: spletna stran Podnebje Zaplane, Logaške novice 1997).


Padli stebri daljnovoda v Logatcu, januar 1997 (foto: Franc Bogataj, Logaške novice 1997).



Opisani žled po debelini ledenih oblog in geografskem obsegu ni primerljiv z žledom v letu 2014, je pa ta vztrajal veliko dlje časa, v času težav pri preskrbi z električno energijo je bila veliko nižja tudi temperatura zraka. V zadnjih decembrskih dneh, že ob prisotnosti žleda, se je namreč temperatura spuščala do -15 °C. Pozitivna okoliščina žleda, da v času njegovega nastanka ni posebnega mraza je sicer dejstvo, vendar pa opisani primer kaže, da se lahko mraz pojavi kasneje. Ledeni oklep vztraja dlje časa, pri čemer je oteženo ogrevanje objektov in odpravljanje posledic ujme.



Nevihta z močnim vetrom in točo 22. julija 1999

Ob dopoldanskem prehodu hladne fronte je nastala nevihta, ki sta jo spremljala večja količina toče in močan veter. Na vremenski postaji v Gornjem Logatcu je v 45 minutah padlo kar 84 litrov dežja na m2.

Toča je povzročila veliko škodo na poljščinah, viharni veter pa v gozdovih. Iz Logatca, ki sodi v območje manjše pogostnosti toče, do opisanega dogodka ni bilo poročil o večji škodi zaradi padanja toče (vir: revija UJMA, 2000).



Nevihte z močnimi nalivi 2. julija 2007

Sredi dneva so močne padavine v ozkem pasu zajele Logatec in Vrhniko. V Logatcu je v dobrih treh urah padlo 110, na severnem obrobju logaške občine in na Vrhniki pa tudi do 180 litrov dežja na m2, kar je več kot pade običajno dežja v celotnem mesecu. Nekaj kilometrov vstran je zunaj območja obilnih padavin padlo le nekaj deset litrov dežja (vir: ARSO).

Gre za enega najhujših registriranih 3-urnih nalivov v Sloveniji, ki je povzročil hudourniške poplave na Vrhniki, medtem ko na višjem kraškem obrobju večje škode ni bilo. V logaški občini je bilo zaradi strel največ okvar na telekomunikacijskem omrežju. Vzrok za obilne padavine je bilo stalno obnavljanje neviht na območju Nanosa, padavinski pas pa je več ur prehajal isto območje. Šlo je za stacionarno konvekcijo, ki je meteorološki stroki poznan pojav in katere verjetnost nastanka je mogoče delno predvideti, kar pa ne velja za samo lokacijo ozkih pasov z obilnimi padavinami.


Ozek pas z obilnimi nalivi je dlje časa vztrajal nad istim območjem (vir: radarski produkti Lisca, ARSO).



Poplave v septembru 2010

Nad Slovenijo so prevladovali vlažni jugozahodni vetrovi, dotok toplega in vlažnega zraka iznad Sredozemlja je povzročil na alpsko-dinarski gorski pregradi intenzivno izločanje padavin. Obilne padavine so bile tudi zaradi striga vetra, saj se je topla zračna masa z jugozahodnim vetrom narivala na hladnejši zrak v prizemlju, ki se je nad Slovenijo razširil s severovzhodnim vetrom. Močno jesensko deževje se je na vremenskih kartah v grobem nakazovalo več dni pred samim dogodkom.

Na vremenski postaji v Gornjem Logatcu je znašala 48-urna vsota padavin za 18. in 19. september kar 267 l/m2. Pri Vrhniki je bil zabeležen doslej najvišji vodostaj reke Ljubljanice, saj je voda poplavila oznako z označenim doslej najvišjim vodostajem, zabeleženim v 70. letih prejšnjega stoletja. Na območju nekraških kamnin pri Rovtah je del regionalne ceste odnesel zemeljski plaz. V Logatcu je bilo poškodovanih 67 objektov, poškodovani so bili številni vodni objekti ter cestna in komunalna infrastruktura (viri: Logaške novice, 2010, ARSO, Slovenski meteorološki forum).



Mrzlo obdobje v februarju 2012

Mrzel zrak iz severovzhodne Evrope je preplavil Balkanski polotok, kjer je povzročal obilno sneženje in ponekod močno burjo. Padavine so se Sloveniji večinoma izognile in v okolici Logatca je večji del mrzlega obdobja minil brez snežne odeje, kar je pripeljalo do škodljivih posledic.

Več dni se temperatura zraka ob oblačnem in vetrovnem vremenu ni dvignila nad -5 °C, v nekaj dneh celo nad -10 °C. Kopna tla so brez naravne izolacije oz. snega globoko zamrznila in na kritičnih mestih je prihajalo do težav z vodovodnim omrežjem. Tak primer so bili plitvejši deli omrežja v občasno naseljenih predelih občin Logatec in Vrhnika, kjer je ob manjšem pretoku prihajalo do zamrzovanja in posledično do prekinitev preskrbe z vodo.



Pogoste snežne padavine v januarju in februarju 2013

Zimska sezona 2012/2013 je bila zlasti na jugu države zelo bogata s snežnimi padavinami. Najdebelejša snežna odeja je bila zabeležena ob koncu februarja in še zdaleč ni presegla rekordnih vrednosti iz preteklosti, kljub temu pa je bilo marsikje izmerjenega največ snega po letu 1987.

24. februarja je bilo na vremenski postaji v Logatcu izmerjeno 90 cm, na višjem obrobju občine pa do 120 cm snega. Večjih nevšečnosti sneg ni povzročil, saj se je snežna odeja debelila postopoma in prevladoval je suh sneg. Izjemna je bila predvsem zimska vsota novozapadlega snega, ki je bila v Logatcu druga največja po letu 1961 in je dosegla vrednost 441 cm. Posledice pogostih snežnih padavin so bile vidne zlasti na cestah, kasneje pa tudi v občinskih proračunih (viri: ARSO, društveno glasilo Jugozahodnik, 2014).



Žled v februarju 2014

V izjemno topli in mokri zimi 2013/2014 so prevladovali topli in vlažni vetrovi iznad Sredozemlja. Ob koncu januarja je prišlo do sneženja in ohladitve, vendar se je že kmalu zatem ponovno vzpostavljala prvotna vremenska situacija z otoplitvijo. Tokrat je bila otoplitev le višinska, v nižjih nadmorskih višinah pa je obstala hladnejša zračna masa še iz časa sneženja nekaj dni pred tem. Pojavljati so se pričele padavine, v določeni višinski plasti ozračja je bila temperatura pozitivna, po nižinah pa negativna.

Prišlo je do večdnevnega žledenja, izpad večine infrastrukture pa je pri občanih vzbudil občutek, kot da bi se vrnili za nekaj desetletij nazaj v preteklost. Območje žledenja je bilo obsežnejše in ledene obloge so bile debelejše, vendar je ledeni objem popustil veliko prej kot ob žledu leta 1997. Pozornost, ki je bila sprva uprta v obilno sneženje na Gorenjskem, se je kmalu preusmerilo v izrazito žledenje drugod po državi, saj je to povzročalo čedalje obsežnejši in dolgotrajni električni mrk.


Prekinjeno električno napajanje Logatca na območju Zaplane (foto: Martin Gustinčič).



Verjetnost nastanka žleda je s pomočjo sodobnih meteoroloških modelov in izračunov mogoče predvideti tudi nekaj dni vnaprej, problematična pa je napoved količine padavin in s tem intenzivnost nabiranja ledenih oblog ter natančnejša lokacija in trajanje žledenja. Ob žledu se na kratke razdalje pojavljajo različne oblike padavin in že majhna sprememba temperature zraka lahko močno vpliva na sam potek tega sicer redkega, a zlasti za Notranjsko tako značilnega vremenskega pojava.



Avtor: Martin Gustinčič

*izvorno je bil članek v skrajšani obliki objavljen v zloženki Društva za raziskovanje vremena in podnebja, namenjeni obiskovalcem prireditve ob dnevu zaščite in reševanja Logatec 2016.




ponedeljek, 16. junij 2014

Obisk mrazišč na Komni 13.6.14

Tokrat smo skupaj s forumom Slometeo obiskali mrazišča na Komni. Po nekaj mesecih merjenja je bilo potrebno zamenjat registratorje temperature, ki so bili že skoraj polni. V zgodnjih jutranjih urah sva se tako s kolegom odpravila proti Komni. Zbirno mesto je bilo v Ljubljani, ki je bila še pod nizko oblačnostjo. Že kmalu proti Kranju pa oblačnosti ni bilo več in kazalo je na prelep sončen dan. Seveda je bila napoved za popoldne precej slaba, zato se nama je nekoliko mudilo.
Okoli pol devete ure sva se pričela vzpenjat iz Savice proti domu na Komni. Kot velikokrat je tudi Bohinj prekrivala nizka oblačnost, ki pa sva jo hitro pustila pod seboj. Po okoli dveh urah hoje in postanku v Peklu, sva prispela do doma na Komni. Tam pa se je celotna odprava šele začela.
Na hitro sva na novo natovorila nahrbtnike ter se odpravila proti Mrzli Komni. Po zamenjavi gumbka in znižanju zaklona; snega je bilo namreč le še za vzorec, sva se nato spustila še v "Luknjo". V Luknji sva na hitro popravila hiško, nato pa sva se odpravila še proti Govnjaču.
V tem času pa je vendarle začela obratovati "kuhinja" na nebu in nastala je prva nevihta. Po dobrih 15 minutah čakanja pod dežnikom sva se nato odpravili do Govnjača. Pašniška sezona se v Govnjaču še ni začela. Po dosedanjih izkušnjah se bo kar kmalu. Hitro sva zamenjala gumbek, nato pa sva se vrnila v kočo, kjer sva v prijetnem klepetu ter malici nekoliko spočila noge, ter jih pripravila še za spust do avtomobila.
Tudi vožnja domov je minila vse prej kot dolgačnso, saj sva prečkala nevihtno linijo, ki je dala od sebe precej velik naliv. Kot ponavadi so se ljudje ustavljali na podvozih avtocest ter ovirali že tako zaradi naliva otežkočeno vožnjo proti domu, tako sva v Kranju zavila na izvoz, ter počakala da se je linija umirila. Nato nama je cel uspelo priti pred sistem, tako sva prispela še v suho Ljubljano, kjer so se padavine začele šele čez slabo uro po najinem prihodu. Skratka minil je res zanimiv dan. Iztok (Za informacije o izmerjenih temperaturah na Komni, se lahko obrnete na slovenski meteorološki forum. Http://slometeo.net/forum/)

Obisk mrazišč na Komni 13.6.14

Tokrat smo skupaj s forumom Slometeo obiskali mrazišča na Komni. Po nekaj mesecih merjenja je bilo potrebno zamenjat registratorje temperature, ki so bili že skoraj polni. V zgodnjih jutranjih urah sva se tako s kolegom odpravila proti Komni. Zbirno mesto je bilo v Ljubljani, ki je bila še pod nizko oblačnostjo. Že kmalu proti Kranju pa oblačnosti ni bilo več in kazalo je na prelep sončen dan. Seveda je bila napoved za popoldne precej slaba, zato se nama je nekoliko mudilo.
Okoli pol devete ure sva se pričela vzpenjat iz Savice proti domu na Komni. Kot velikokrat je tudi Bohinj prekrivala nizka oblačnost, ki pa sva jo hitro pustila pod seboj. Po okoli dveh urah hoje in postanku v Peklu, sva prispela do doma na Komni. Tam pa se je celotna odprava šele začela.
Na hitro sva na novo natovorila nahrbtnike ter se odpravila proti Mrzli Komni. Po zamenjavi gumbka in znižanju zaklona; snega je bilo namreč le še za vzorec, sva se nato spustila še v "Luknjo". V Luknji sva na hitro popravila hiško, nato pa sva se odpravila še proti Govnjaču.
V tem času pa je vendarle začela obratovati "kuhinja" na nebu in nastala je prva nevihta. Po dobrih 15 minutah čakanja pod dežnikom sva se nato odpravili do Govnjača. Pašniška sezona se v Govnjaču še ni začela. Po dosedanjih izkušnjah se bo kar kmalu. Hitro sva zamenjala gumbek, nato pa sva se vrnila v kočo, kjer sva v prijetnem klepetu ter malici nekoliko spočila noge, ter jih pripravila še za spust do avtomobila.
Tudi vožnja domov je minila vse prej kot dolgačnso, saj sva prečkala nevihtno linijo, ki je dala od sebe precej velik naliv. Kot ponavadi so se ljudje ustavljali na podvozih avtocest ter ovirali že tako zaradi naliva otežkočeno vožnjo proti domu, tako sva v Kranju zavila na izvoz, ter počakala da se je linija umirila. Nato nama je cel uspelo priti pred sistem, tako sva prispela še v suho Ljubljano, kjer so se padavine začele šele čez slabo uro po najinem prihodu. Skratka minil je res zanimiv dan. Iztok (Za informacije o izmerjenih temperaturah na Komni, se lahko obrnete na slovenski meteorološki forum. Http://slometeo.net/forum/)

petek, 21. marec 2014

Vremenske postaje na Dinarski gorski pregradi, 20. marec 2014

Društvo za raziskovanje vremena in podnebja razpolaga z večjim številom merilnih mest, ki jih je najbolje obiskati naenkrat tekom enega dneva. Ker pa so merilna mesta med seboj kar precej oddaljena, so tovrstne odprave kar velik zalogaj. Z eno takih odprav sva Martin in Iztok opravila v četrtek 20. marca. Prevoženih in prehojenih je bilo veliko kilometrov in pri tem sva imela priložnost opazovati tudi posledice nedavnega žledu.

Mimo še vedno poplavljenega Planinskega polja naju je pot vodila v že povsem zeleno Vipavsko dolino, od koder sva se povzpela na Nanos. Sprva sva se ustavila na vmesnem podolju Robidendol pod vrhom, ki se pod najvišjimi vrhovi Nanosa razteza na nadmorski višini okoli 800 m. Podolje deluje kot mrazišče in ga sestavljajo številne manjše vrtače. V eni izmed njih že nekaj let opravlja meritve temperature zraka Marko Korošec. Mrazišče se je že izkazalo z izmerjeno temperaturo okoli -30 °C, izkazalo pa se je predvsem z mrazom v poletju.

Robidendol.

Kljub imenu ni videti nobene robide...

...prisotno pa je bujno brinovje, ki kaže na postopno zaraščanje suhih travišč.

Vrtača z meritvami temperature zraka.

Dvignila sva se še bolj, da sva prispela do društvenega merilnega mesta na višini 1170 m. Odčitavanje termometra je potekalo hitro in brez težav. Čeprav je bil del termometrskega zaklona "slečen" pa se je poznalo, da minulo zimo ni bilo zelo močne burje.

Odtenki modrega neba so tu drugačni kot smo jih vajeni po nižinah.

Pogled proti Vipavski dolini.

Fotogenična pokrajina.

Na tem delu planote Nanos snega ni bilo nikjer več, prav tako ni bilo nikakršnih poškodb zaradi žledu. Enako velja za pot, ki naju je mimo turistične kmetije Abram (905 m) in naselja Sanabor (335 m) vodila do Cola (619 m). Prve poškodbe žleda sva opazila šele nad Colom, na razcepu za Javornik, ki predstavlja izhodišče za večino naših merilnih mest. Sprva sva krenila na zahod proti mrazišču Kalar in pri tem opazovala vse hujši žledolom. Pot je bila k sreči očiščena vejevja in dreves vse do kmetij, naprej pa sva se morala odpraviti peš. Pot do Kalarja je dolga, tokrat pa je bila še daljša zaradi polomljenega drevja. Cesta vodi skozi večinoma srednjedebelni bukov gozd, ki je zelo slabo prenesel žled. Mlada bukova drevesa žled upogne, starejša drevesa večinoma le poškoduje, precej hujše posledice pa žled pusti pri osebkih vmesnih dimenzij.

Gozd je lep...

...če ga ne uniči žled.

Katastrofa v gozdu, toda narava daje in tudi jemlje.

Da, prav vidite, to je cesta.

Ni nama preostalo drugega kot da se po njej prebijeva do Kalarja.

V mrazišče Kalar segajo krpe snega le še po osojnih pobočjih. Društvene merilne naprave so zimo dobro prenesle, le jeklenice so zaradi predvidoma razmočenih in omehčanih tal popustile. Če smo imeli glede tega veliko sreče, pa smo imeli več smole z meritvami. Minula zima je nadvse skoparila z mrazom in po 18. decembru je bila najnižja temperatura zraka samo -11,2 °C. Z Iztokom sva zaslutila, da bodo mrazišča z najnižjo izmerjeno temperaturo v minuli zimi verjetno tista na precej nižji Zaplani, kjer je bilo v mrazišču Dvojček izmerjeno -18,1 °C, v Dolinci pa -17,0 °C.

Pri Kalarjevih v mrazišču.

Mrazišče je skoparilo pri mrazu in snegu.

Povsod enak prizor - smrekovi vrhači v dnu kotanj. Predvidoma so se vrhači ob žledu zlomili, nato pa se po ledeni površini odpeljali v nižje predele.

Najin naslednji postanek je bil v mrazišču Kanji Dol pod Javornikom. Začuda na tem območju kljub podobni nadmorski višini kot pri Kalarju ni bilo niti sledu žledenja. Mrazišče je bilo po 18. decembru sicer hladnejše od Kalarja, nekoliko pa zaostaja po najnižji zimski temperaturi. Sicer pa je bila tudi najnižja temperatura -12,6 °C v Kanjem Dolu daleč za tisto v mraziščih Zaplane. Ali so zmagovalec minule zime Zaplaninska mrazišča, bodo pokazali podatki  iz mrazišča pod Golaki na Trnovskem gozdu, ki pa se vsaj do zdaj ni pretirano izkazalo.

Smeh.

Merilno mesto Kanji Dol s "stanovanjsko sosesko" v ozadju.

Tu so prav tako popustile jeklenice.

Tudi tod okoli špricajo.

Najino zadnje merilno mesto potrebno pregleda in odčitavanja je bilo na Javorniku. Tu je na delu travnate jase na nadmorski višini 1200 m še ležala snežna odeja, temperatura je bila višja kot v bližnjem mrazišču Kanji dol, a je veter vplival na občutek mraza.

Na Javorniku je bilo še nekaj snega, poškodb drevja zaradi žledu pa ni bilo moč opaziti.

Sončni zahod je bil precej barvit, kljub celodnevnemu poskakovanju čez ovire pa je ostalo še toliko energije, da se se je za dobro fotografijo tudi teklo.

Da bi bil le čim bližje sončnemu zahodu :)

Saj zdaj sem pa že dovolj blizu.

Škljoc, škljoc...

Silhueta električnega pastirja.

Čeprav je bila zaradi teme vidnost slaba pa je bilo vseeno razvidno, da se je obseg poškodb zaradi žledu na poti proti domu precej spreminjal. Več poškodb je bilo med Črnim Vrhom in Godovičem, do Hotedršice je bilo teh malo, njihov obseg pa se je ponovno povečeval proti Logatcu.

Vremenske postaje na Dinarski gorski pregradi, 20. marec 2014

Društvo za raziskovanje vremena in podnebja razpolaga z večjim številom merilnih mest, ki jih je najbolje obiskati naenkrat tekom enega dneva. Ker pa so merilna mesta med seboj kar precej oddaljena, so tovrstne odprave kar velik zalogaj. Z eno takih odprav sva Martin in Iztok opravila v četrtek 20. marca. Prevoženih in prehojenih je bilo veliko kilometrov in pri tem sva imela priložnost opazovati tudi posledice nedavnega žledu.

Mimo še vedno poplavljenega Planinskega polja naju je pot vodila v že povsem zeleno Vipavsko dolino, od koder sva se povzpela na Nanos. Sprva sva se ustavila na vmesnem podolju Robidendol pod vrhom, ki se pod najvišjimi vrhovi Nanosa razteza na nadmorski višini okoli 800 m. Podolje deluje kot mrazišče in ga sestavljajo številne manjše vrtače. V eni izmed njih že nekaj let opravlja meritve temperature zraka Marko Korošec. Mrazišče se je že izkazalo z izmerjeno temperaturo okoli -30 °C, izkazalo pa se je predvsem z mrazom v poletju.

Robidendol.

Kljub imenu ni videti nobene robide...

...prisotno pa je bujno brinovje, ki kaže na postopno zaraščanje suhih travišč.

Vrtača z meritvami temperature zraka.

Dvignila sva se še bolj, da sva prispela do društvenega merilnega mesta na višini 1170 m. Odčitavanje termometra je potekalo hitro in brez težav. Čeprav je bil del termometrskega zaklona "slečen" pa se je poznalo, da minulo zimo ni bilo zelo močne burje.

Odtenki modrega neba so tu drugačni kot smo jih vajeni po nižinah.

Pogled proti Vipavski dolini.

Fotogenična pokrajina.

Na tem delu planote Nanos snega ni bilo nikjer več, prav tako ni bilo nikakršnih poškodb zaradi žledu. Enako velja za pot, ki naju je mimo turistične kmetije Abram (905 m) in naselja Sanabor (335 m) vodila do Cola (619 m). Prve poškodbe žleda sva opazila šele nad Colom, na razcepu za Javornik, ki predstavlja izhodišče za večino naših merilnih mest. Sprva sva krenila na zahod proti mrazišču Kalar in pri tem opazovala vse hujši žledolom. Pot je bila k sreči očiščena vejevja in dreves vse do kmetij, naprej pa sva se morala odpraviti peš. Pot do Kalarja je dolga, tokrat pa je bila še daljša zaradi polomljenega drevja. Cesta vodi skozi večinoma srednjedebelni bukov gozd, ki je zelo slabo prenesel žled. Mlada bukova drevesa žled upogne, starejša drevesa večinoma le poškoduje, precej hujše posledice pa žled pusti pri osebkih vmesnih dimenzij.

Gozd je lep...

...če ga ne uniči žled.

Katastrofa v gozdu, toda narava daje in tudi jemlje.

Da, prav vidite, to je cesta.

Ni nama preostalo drugega kot da se po njej prebijeva do Kalarja.

V mrazišče Kalar segajo krpe snega le še po osojnih pobočjih. Društvene merilne naprave so zimo dobro prenesle, le jeklenice so zaradi predvidoma razmočenih in omehčanih tal popustile. Če smo imeli glede tega veliko sreče, pa smo imeli več smole z meritvami. Minula zima je nadvse skoparila z mrazom in po 18. decembru je bila najnižja temperatura zraka samo -11,2 °C. Z Iztokom sva zaslutila, da bodo mrazišča z najnižjo izmerjeno temperaturo v minuli zimi verjetno tista na precej nižji Zaplani, kjer je bilo v mrazišču Dvojček izmerjeno -18,1 °C, v Dolinci pa -17,0 °C.

Pri Kalarjevih v mrazišču.

Mrazišče je skoparilo pri mrazu in snegu.

Povsod enak prizor - smrekovi vrhači v dnu kotanj. Predvidoma so se vrhači ob žledu zlomili, nato pa se po ledeni površini odpeljali v nižje predele.

Najin naslednji postanek je bil v mrazišču Kanji Dol pod Javornikom. Začuda na tem območju kljub podobni nadmorski višini kot pri Kalarju ni bilo niti sledu žledenja. Mrazišče je bilo po 18. decembru sicer hladnejše od Kalarja, nekoliko pa zaostaja po najnižji zimski temperaturi. Sicer pa je bila tudi najnižja temperatura -12,6 °C v Kanjem Dolu daleč za tisto v mraziščih Zaplane. Ali so zmagovalec minule zime Zaplaninska mrazišča, bodo pokazali podatki  iz mrazišča pod Golaki na Trnovskem gozdu, ki pa se vsaj do zdaj ni pretirano izkazalo.

Smeh.

Merilno mesto Kanji Dol s "stanovanjsko sosesko" v ozadju.

Tu so prav tako popustile jeklenice.

Tudi tod okoli špricajo.

Najino zadnje merilno mesto potrebno pregleda in odčitavanja je bilo na Javorniku. Tu je na delu travnate jase na nadmorski višini 1200 m še ležala snežna odeja, temperatura je bila višja kot v bližnjem mrazišču Kanji dol, a je veter vplival na občutek mraza.

Na Javorniku je bilo še nekaj snega, poškodb drevja zaradi žledu pa ni bilo moč opaziti.

Sončni zahod je bil precej barvit, kljub celodnevnemu poskakovanju čez ovire pa je ostalo še toliko energije, da se se je za dobro fotografijo tudi teklo.

Da bi bil le čim bližje sončnemu zahodu :)

Saj zdaj sem pa že dovolj blizu.

Škljoc, škljoc...

Silhueta električnega pastirja.

Čeprav je bila zaradi teme vidnost slaba pa je bilo vseeno razvidno, da se je obseg poškodb zaradi žledu na poti proti domu precej spreminjal. Več poškodb je bilo med Črnim Vrhom in Godovičem, do Hotedršice je bilo teh malo, njihov obseg pa se je ponovno povečeval proti Logatcu.