Nič nas ne sme presenetiti...

In kaj nas je v zadnjih treh desetletjih na Logaškem z vidika vremena vendarle presenetilo?

Kriški podi, 31.10.2015

Na zadnji oktobrski dan smo se odpravili nad 2000 m n.m. - postaviti temperaturni registrator na Kriške pode in loviti sončni vzhod na Stenar.

Ribniško polje, 10.2015

Postavitev nove mraziščarske postaje - na Ribniškem polju.

Test temperaturnega senzorja Davis Vantage Pro 2

Test temperaturnega senzorja Davis Vantage Pro 2

Vremščica, 11. 4. 2014

Prvo pobiranje podatkov na Vremščici.

Odprava na Javornik 8.3.2015

Odčitavanje podatkov na meteorološki postaji in izkop snežnega profila.

Prikaz objav z oznako Robidendol. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Robidendol. Pokaži vse objave

četrtek, 10. avgust 2017

Z Nanosa v Podnanos, 6. avgust 2017


Tega dne smo v društvu obiskali dve merilni mesti, ki se nahajata na območju Nanosa. Prvo merilno mesto se nahaja na 1170 m visokem grebenu, drugo pa 400 m nižje v mrazišču. Podatke iz obeh termometrov, ki sta nameščena dva metra od tal, smo pridobili ravno ob koncu minulega vročinskega vala.
 
S spodnjega grafa je razvidno, da se je temperatura na Nanosu letos najvišje povzpela 4. avgusta in sicer do 31,1 °C. V nižjem mrazišču se je razumljivo ogrelo še bolj, dan prej je bilo namreč 35,7 °C.

Potek temperature zraka v letošnjem poletju.


Precej večje razlike so pri minimalni temperaturi zraka. Od pričetka poletja se je v mrazišču temperatura pod ledišče spustila že trikrat. 2. junija je bilo izmerjeno -1,8 °C, blizu ledišča pa je bilo tudi v mesecu juliju. Povsem drugačen ekstrem predstavlja noč na 6. avgust, ko se je zaradi vpliva burje celo v mrazišču ohladilo samo do 23,6 °C. Za primerjavo navajamo, da je bilo v mraziščih v okolici Logatca v omenjeni noči izmerjeno okrog 14 °C, kar je omogočila tamkajšnja šibka nočna vetrovnost.

Pogled na hribovje Vrhe (znano tudi kot "Švica") in vmesno Vipavsko dolino.

Kjer ima veter mlade.
.
Počesani nanoški travniki.


Spust do postaje v mrazišču.

 
Po lepih razgledih z zahodnih pobočij Nanosa smo se odločili obiskati še vas Podnanos, kjer je tamkajšnja vremenska postaja državne merilne mreže zabeležila najvišjo temperaturo zraka v tem poletju, 40,6 °C.

Izhod iz avtomobila v Podnanosu je bilo svojevrstno doživetje - že navsezgodaj 30 °C z burjo.


Mikrolokacija postaje v kontekstu zgornje Vipavske doline je vsekakor ugodna za beleženje zelo visoke temperature zraka. Postaja je pod vplivom fenizacije burje z Nanosa in Trnovskega gozda, hkrati pa je najbolj oddaljena od vpliva vlažnejše in manj vroče zračne mase, ki Vipavsko dolino skoraj dnevno preplavi z Goriške. V društvu smo mnenja, da je postaja zelo dobra za meritve vetra (kar je bil tudi namen same postavitve), da pa bi lahko bila boljša mikrolokacija vremenske hišice z meritvami temperature zraka.
 
Meteorološka postaja se nahaja nekoliko zunaj naselja Podnanos.


torek, 08. julij 2014

Podatki iz mrazišč na Dinarski gorski pregradi, 7. julij 2014

Tokratno odpravo smo v zasedbi Martin, Iztok in Luka izvedli zaradi skorajšnjega izteka meritev na merilnih mestih Nanos in Kanji Dol, kjer je bilo zadnje odčitavanje podatkov izvedeno že v marcu. Čeprav je v spomladanskem času izstopalo hladno jutro 5. maja pa smo nestrpno pričakovali zlasti rezultate z začetka letošnjega poletja, ko se je v mraziščih zvrstilo nekaj hladnih noči.

Zaradi nepredvidenih zapletov smo se precej dlje časa kot je bilo načrtovano zadržali na območju Nanosa. Odčitali smo merilno mesto, ki je postavljeno na nadmorski višini 1175 m, ter merilno mesto v nižjem mrazišču Robidendol. Naužili smo se precej lepih razgledov, žal pa tudi klopov in močnih sončnih žarkov. Na tem območju je veliko sledi divjih prašičev.



Proti Vipavski dolini.

Odčitavanje termometra.

Zaradi precej izpraznjene baterije prenosnega računalnika smo najprej obiskali mrazišče Kanji Dol, šele nato pa bi, v primeru, da bi baterija to dovoljevala, obiskali še mrazišče Kalar. Tam odčitavanje podatkov še ni bilo tako zelo nujno.

Dobljeni podatki so potrdili pojav mraza v Kanjem Dolu v prvih treh junijskih nočeh. Najnižja temperatura -2,6 °C je bila izmerjena 2. junija.

Društveno merilno mesto v Kanjem Dolu.

Prikrita konvekcija za višjim obodom mrazišča.

Medtem smo mi prikrili nastale luknje na aluminijasti foliji.

Zgodovina v Kanjem Dolu. Za kakšen objekt gre vedo v Slovenskem etnografskem muzeju.

Pot do Kalarja vodi skozi ob žledu zelo poškodovan bukov gozd, ki pa tudi zaradi pomoči človeka že kaže vsaj nekoliko lepšo podobo od tiste v mesecu marcu. Po odčitavanju podatkov smo ugotovili, da je bilo v tem mrazišču dni z negativno temperaturo zraka več kot v Kanjem Dolu, je bilo pa ravno v najhladnejši noči tu nekoliko manj mrzlo. Najnižja junijska temperatura je bila -2,2 °C. Meritve temperature v tem mrazišču potekajo nekoliko nad dnom mrazišča, kjer je sicer najhladneje, tako da so temperature na tej lokaciji realno še nekoliko nižje od izmerjenih.


V Kalarju nismo zabeležili najnižje junijske temperature. Najvišjo travo vsekakor.

Ob zaključku dneva nas je čakal bistven del tokratne odprave. V društvu pripravljamo vse potrebno, da bi zadostili zahevam izbranega projekta, ki bi društvu prinesel potrebna sredstva za nadaljnje delovanje. To smo dorekli v pizzeriji v Logatcu, kjer smo si privoščili delovno kosilo oz. zaradi takratne pozne ure že kar večerjo.

Podatki iz mrazišč na Dinarski gorski pregradi, 7. julij 2014

Tokratno odpravo smo v zasedbi Martin, Iztok in Luka izvedli zaradi skorajšnjega izteka meritev na merilnih mestih Nanos in Kanji Dol, kjer je bilo zadnje odčitavanje podatkov izvedeno že v marcu. Čeprav je v spomladanskem času izstopalo hladno jutro 5. maja pa smo nestrpno pričakovali zlasti rezultate z začetka letošnjega poletja, ko se je v mraziščih zvrstilo nekaj hladnih noči.

Zaradi nepredvidenih zapletov smo se precej dlje časa kot je bilo načrtovano zadržali na območju Nanosa. Odčitali smo merilno mesto, ki je postavljeno na nadmorski višini 1175 m, ter merilno mesto v nižjem mrazišču Robidendol. Naužili smo se precej lepih razgledov, žal pa tudi klopov in močnih sončnih žarkov. Na tem območju je veliko sledi divjih prašičev.



Proti Vipavski dolini.

Odčitavanje termometra.

Zaradi precej izpraznjene baterije prenosnega računalnika smo najprej obiskali mrazišče Kanji Dol, šele nato pa bi, v primeru, da bi baterija to dovoljevala, obiskali še mrazišče Kalar. Tam odčitavanje podatkov še ni bilo tako zelo nujno.

Dobljeni podatki so potrdili pojav mraza v Kanjem Dolu v prvih treh junijskih nočeh. Najnižja temperatura -2,6 °C je bila izmerjena 2. junija.

Društveno merilno mesto v Kanjem Dolu.

Prikrita konvekcija za višjim obodom mrazišča.

Medtem smo mi prikrili nastale luknje na aluminijasti foliji.

Zgodovina v Kanjem Dolu. Za kakšen objekt gre vedo v Slovenskem etnografskem muzeju.

Pot do Kalarja vodi skozi ob žledu zelo poškodovan bukov gozd, ki pa tudi zaradi pomoči človeka že kaže vsaj nekoliko lepšo podobo od tiste v mesecu marcu. Po odčitavanju podatkov smo ugotovili, da je bilo v tem mrazišču dni z negativno temperaturo zraka več kot v Kanjem Dolu, je bilo pa ravno v najhladnejši noči tu nekoliko manj mrzlo. Najnižja junijska temperatura je bila -2,2 °C. Meritve temperature v tem mrazišču potekajo nekoliko nad dnom mrazišča, kjer je sicer najhladneje, tako da so temperature na tej lokaciji realno še nekoliko nižje od izmerjenih.


V Kalarju nismo zabeležili najnižje junijske temperature. Najvišjo travo vsekakor.

Ob zaključku dneva nas je čakal bistven del tokratne odprave. V društvu pripravljamo vse potrebno, da bi zadostili zahevam izbranega projekta, ki bi društvu prinesel potrebna sredstva za nadaljnje delovanje. To smo dorekli v pizzeriji v Logatcu, kjer smo si privoščili delovno kosilo oz. zaradi takratne pozne ure že kar večerjo.